šilo (119)

poti, cipeli so votli. Dreta mu je v Metliki,	šilo	mu je v Ljubljani. Dokler to sebere, cipele	A
kraja mrtev. Poleg njega so našli čevljarsko	šilo.	Čigavo je to šilo? so vprašali.	A
njega so našli čevljarsko šilo. Čigavo je to	šilo?	so vprašali.Mojstrovo, čevljarjevo, je odgovoril	A
On ga je prebodel, so rekli. Ampak	šilo	ni bilo moje.To sem dokazal.	A
15 . / Krivčev, ki že več let ni prijel za	šilo,	naredil je fantu čevlje zastonj; razen jedi	A
Najmanj pa ga je veselilo rokodelstvo, za	šilo	ali za šivanko bi ne bil prijel po nobeni ceni	A
ga brez ozira in rokavic tretiramo tudi mi:	šilo	za ognjilo, ali po slovensko: represivne mere	A
spregovoril polglasno Jok. »Zadnji korenček, kakor	šilo	tenak, izpukne!Ne privošči ga mišim.	A
stolcu eno uro ... dve ... ves dan, in kopíto in	šilo	jadra v kot.Čemú naj bi se mučil in pretegával	A
PRI NAS 1.	ŠILO	IN BOB Dasi Volčje vasi doslej še ni na nobenem	A
Najbolj pa ljubim, spoštujem in obožujem gospoda	Šilo	in gospoda Boba. Zakaj?	A
pri druzih ljudeh vsaj toliko veljave, kakor	Šilo	in Bob. Meni pa sta se ravno ta dva takó prikupila	A
... Torej	Šilo	in Bob sta se mi prikupila najbolj izmed vseh	A
globoko poklonim. Prosim, gospôda, poglejte gosp.	Šilo.	Melanholičen, bled obraz, sanjave oči, pred	A
kakoršno je nosil rajni Shakespeare, kajti	Šilo	misli, da je poetično nadahnjen.Lahko bi še	A
toliko hvaležnega gradiva našemu razmotrivanju.	Šilo!	Komú ne zatrepeče pri tem imenu srce v sladkih	A
da bi slišali Vi, gospod, kar sem jaz slišal!	Šilo	je govoril!Govoriti zná vsak človek, nekateri	A
poslušalcem solze v očí, tega ne zná vsak!	Šilo	govori, kar misli.Njegove misli pa so takó idejalne	A
svetle pene sesédejo. Bog varuj, da bi bil	Šilo	hinavec! Nikakor ne!	A
neprijetnega, ko bi še takó očitno otrobe vezali.	Šilo	n. pr. proslavlja v svoji ekstazi Volčjo vas	A
druzih stvareh, tudi v omenjenem sovraštvu prva	Šilo	in Bob.In to gorko čuvstvo je rodilo največ	A
le poškili v Volčjo vas, že stojí drugi dan	Šilo	na govorniškem odru in poje solo o medvedjanskem	A
sta nekega dolgočasnega večera v gostilni.	Šilo	je pil, Bob je pil in jedel. Časih pride	A
neštetimi svetlimi kristali. Kakor veste, je	Šilo	v navadnem življenji čemeren človek. Nocój pa	A
je njegova.“ ”Pa jo vzemímo, mlako!“ govori	Šilo	bolj sam záse in se zamisli. Obá nekoliko	A
Obá nekoliko pomolčita. Napósled méni	Šilo:	”Samá ne moreva delati programa. Napravimo shod	A
jedi se ni nič rad razgovarjal ... Takó je bil	Šilo	tisti veleum, v čigar glavi se je porodila misel	A
tradicijam in zdravi pameti? Takó namreč je mislil	Šilo.	Kaj bi bilo z njegovo slavo, ko bi prišli Medvedjani	A
svojo . / . / stran 329 . / srečo vedel tudi	Šilo,	in njegov ženij je napel vso silo, da bi Medvedjani	A
Zgodilo se namreč ni nič.	Šilo	je izlil ves svoj žolč na Medvedjane, zbadal	A
častito družbo. Ker so si drugi govorniki vzeli	Šilo	za vzor, govoríli so vsi jednako ... Napósled	A
Volčji in Medvedji vasi. Tisti dan je bil	Šilo	vesel in ponosen, Bob pa nič, ker mu je prijatelj	A
ne ravnám po nobenem programu, Bob tudi ne,	Šilo	tudi in drugi Volčjani še manj ...In to je prav	A
današnje razmere večnega premišljevanja vredne?“	Šilo	bi bil rad kaj nasprotoval, ker mu je bilo vselej	A
Mirkuca pa nadaljuje: ”Kaj nam hoče naša slava (	Šilo	vzdigne glavo), če nas pa drugod zaničujejo	A
drugod zaničujejo, obrekujejo in zasmehujejo? (	Šilo	povesi glavo.)Naša sveta dolžnost je, da izprevidi	A
obrazu, zazijal je tudi sam in svečano pogledal;	Šilo	pa se je razvnel: ”Dà, pridite, le pridite	A
nejeverniki, kolikor vas je, ne boji se vas	Šilo.	S svetlim mečem svoje besede bo izgnàl iz vas	A
duhá, in gledali bote svet, kakor ga gleda on,	Šilo	...“ Danes je imel Mirkuca posebno milost pri	A
póšlje za njó drugo, še pametnejšo, da je ubogi	Šilo	kar zijal: ”I, pa pojdimo mí k nejevernikom	A
ker se je sam prestrašil drzne misli. To je	Šilo	kar zagnalo s stola. ”Pojdimo junaško v levjo	A
se ne more vedeti, toda očito je, da je hotel	Šilo	varovati svojo slavo.In Bob res ni šel; druzega	A
mogel kosati s Šilom. Odpotoval si, ljubi moj	Šilo	in ti veleum Mirkuca, odpotovala sta in bridko	A
Kaj bota res napravila shod ali kaj tacega?“	Šilo	je že mislil odgovoriti: ”Glej ga tepca, zdaj	A
modrih besedah smejali, in tó še na ves glas; a	Šilo,	nedolžni Šilo, ki ni poznàl zlobe, ki ni bil	A
smejali, in tó še na ves glas; a Šilo, nedolžni	Šilo,	ki ni poznàl zlobe, ki ni bil v stanu, da bi	A
in naj bi bil to najhujši njegov sovražnik,	Šilo	je ob burni veselosti vse družbe žalostno povésil	A
zgubljenih Medvedjanov. Mislili si bote, da sta se	Šilo	in Mirkuca takih izgredov skesala in obupala	A
pijemo kelih trpljenja do zadnje kaplje; in	Šilo	in Mirkuca sta se za trdno namenila, da ga popijeta	A
navdušene govore, ki sta jih govorila na tem shodu	Šilo	in Mirkuca.Rad bi videl, da bi vi solze prelivali	A
ljudij. Visoko gori na ovenčani tribuni pa stoji	Šilo.	Naóčniki se mu bliščé, lasjé mu vihrájo v sapi	A
je že prav, pa dájte še takó!“ Molčala sta	Šilo	in Mirkuca sveto molčanje.Nekateri pravijo da	A
tak čuden način sta se najbrže zamislila tudi	Šilo	in Mirkuca in torej nista govorila. Prej	A
vedela. Nekateri trdijo, da se je zavedel	Šilo	do dobrega šele drugi dan, in da ga je silno	A
kmalu izcimila sveta jeza; jezen ní bil samó	Šilo,	tudi ne samó Mirkuca, ampak vsa Volčja vas z	A
nikakor ne morem prezreti. Ko ga je oni dan	Šilo	takó prekosil, vstal mu je v srcu čut, ki ni	A
. / . / stran 334 . / ”In zdaj tudi ti, oj	Šilo!	“ Ko bi jih ne bilo sram, vsi poslušalci bi	A
bi na glas zatulili od ginjenja! Božanstveni	Šilo!	Skoro bi bil zopet presegel Boba; toliko da ga	A
praznično oblečeni stali na trgu, Bob, Mirkuca in	Šilo	so pa govorili, dokler jim ni sapa pošla.Potem	A
se imenitne volčjanske glave, kakor so Bob,	Šilo,	Mirkuca in drugi, in zmenile so se te častivredne	A
so si pri tem mislili na tihem drugi, posebno	Šilo,	tega vam natanko ne morem razložiti; toda če	A
kolikor toliko lahko predstavljamo, da je imel	Šilo	misli, ki se zdé nam sicer čudne, ki se pa takó	A
prijatelje, same bogate posestnike. ”Ej, gospod	Šilo,	“ pravi neki Koprivec in si poplakne grlo, ”gospod	A
pravi neki Koprivec in si poplakne grlo, ”gospod	Šilo,	Vi bi bili sposobnejši za občinskega svetovalca	A
celó velik kup, druzega pa nič. Ali Vi, gospod	Šilo,	duša, sama duša vas je, in srce!“ Šilo ga	A
gospod Šilo, duša, sama duša vas je, in srce!“	Šilo	ga je poslušal do konca in ko je videl, da ne	A
Trakulja: ”Vsa čast Vašemu blagemu srcu, gospod	Šilo,	pa kjer je milosrčnost odvèč, tam je odveč	A
Nikoli ne! Jaz glasujem za Vas, gospod	Šilo,	če Vam je prav ali ne prav ...“ ”Dobro, dobro	A
Dobro, dobro!“ oglasé se vsi unisono. ”Gospod	Šilo	je naš kandidat.“ Kakó je Šilo ginjen; solze	A
”Gospod Šilo je naš kandidat.“ Kakó je	Šilo	ginjen; solze mu tekó po licih in še besedice	A
more izpregovoriti. Vsi pričakujete, da je	Šilo	vzprejel kandidaturo.To bi bil neumen!	A
proglasila kandidatom? Slabo bi bilo, ako bi bil	Šilo	izvoljen, in še slabše, če bi propàl.Zató se	A
občinskega svetovalca. Pač pa se je zmenil	Šilo	s svojimi somišljeniki o stvari, ki mu sicer	A
koristila, a tudi ne Bobu. ”Kajti,“ dejal je	Šilo,	”ko bi bil izvoljen jednoglasno, lahko bi mu	A
kap, in kdo bi bil vzrok taki nesreči? Jaz,	Šilo,	ki mu nisem odtrgal vsaj nekoliko glasov.“	A
ki mu nisem odtrgal vsaj nekoliko glasov.“	Šilo	je bil pri vsi svoji slavi takó skromen, da	A
Slaven sem res,“ mislil si je, ”pa je morda	Šilo	še slavnejši, in nič mu ni verjeti, da bi ne	A
sramota; pa že rajši ne kandidiram ne! Pa ti,	Šilo,	ti nátič pretégnjeni, tudi tebe ne bodo izvolili	A
menoj vi vsi ste bili za trdno prepričani, da je	Šilo	té časti neskončno vrednejši, zakaj on je zeló	A
in nečem soditi ... vsak imá svoje napake. No,	Šilo	si je v svesti svojih zaslug, in zató se je	A
je to vsejedno in takó nadaljuje: ”Gospod	Šilo	sicer zasluži, da bi ga izvolili jednoglasno	A
katerih si je bil v svesti precejšnje število ...	Šilo	bi si tá dan iztrgal domá vse lasé z brado vred	A
Zakaj pa je Mazinček takó znan človek!?	Šilo	si je mislil: ”Kdo je najsmešnejši človek v	A
Kalina je vztrepetala.	Šilo	ji je zdrsnilo po oblini vrča. Zazdelo se ji	A
je celo, da je vsa zadrgetala in je koščeno	šilo	drsnilo v napačno smer.Bila se je tako živo	A
Trinos je bil tudi izmed tistih ljudi, ki vračajo	šilo	za ognjilo.Čez malo dni se je ukradel natihoma	A
si je pomagal sam, saj je znal rabiti oboje,	šilo	in šivanko.Tudi zaplato si je navadno sam prišil	A
« Odmaknila je	šilo	na prstanu in vlila v vdolbino brezbarvno tekočino	A
kraljično Evropo. S tem so Feničanom vrnili	šilo	za ognjilo.Pri drugem nasilstvu, ki je sledilo	C
literarnimi teksti, združujejo prijetno s koristnim,	ŠILO	s šolo, vstopajo v besedila z odprtimi rokami	D
sezono čoln prvič, po prihodu na počitnice v	Šilo	ga je prijavil, vendar prijava ne zadeva moči	D
njegov lastnik uporabljal verjetno kot nekakšno	šilo.	Deskanje po internetu	D
in naprej (ustanovili so ga septembra 1998,	ŠILO	ali šolsko improligo pa že 1996.) nastopa enajst	D
določene vzorce in se jih celo učijo na pamet. »Na	ŠILO,	da se bo iz glav iskrilo« Zato Dimčeva še	D
glav iskrilo« Zato Dimčeva še dodaja »Vsi na	Šilo,	da se bo iz glav kadilo ... ali iskrilo«.Komunikativ	D
književnik (Edgar Allan), 89. soglasnika v besedi	šilo,	91. avtomobilska oznaka Grčije. Simon Bizjak	D
njegov oče izdeloval opremo za jahanje konj.	Šilo	mu je zdrsnilo in poškodovalo oko, poškodbi	D
5. naplačilo, nadav, 6. soglasnika v besedi	šilo,	7. ime nekdanjega hrvaškega predsednika Tuđmana	D
letnim A. Š., zaradi kraje gliserja v kraju	Šilo	na otoku Krku.Gliser Sea Ray, vreden 19,2 milijona	D
se slepa oseba spozna že z izšolanim psom.	Šilo	je izšolala Branka Hobič.»S Suzano trenirava	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani