nova beseda iz Slovenije

čustvo (1.077)


Zdaj pa je samo še tesnobno. To čudno      čustvo      ..., vztrajno in enakomerno trepetanje dežja  A
dvigniti. V srcu sem mu prebudil ljubezensko      čustvo.      MILKA: Ti si mu prebudil ... kaj?   A
je uganka. Ljubezen je vendar najsebičnejše      čustvo,      bodisi ljubezen do denarja ali do časti, do  A
Meni se pa zdi, da se umika v vašem srcu eno      čustvo      drugemu, ena ljubezen drugi, močnejši. LEŠNIK  A
ki jo čutiva midva. JULIJA Bolj je bogato      čustvo      na vsebini ko na besedah in ponosno je na vrednost  A
izkustvo, truden od pota in star; včasih obide ga      čustvo,      kot bi ne živel nikdar. Trnje minulega časa  A
prijatelj tvoj iz lepih, mladih dni! Kako izrazil      čustvo      bi globoko, ki v srcu mojem razigrava zdaj,  A
Gorje 122 Nespokornost 123 Idealistu 124 Moje      čustvo      125 V samotnih urah Žalosti Tiha žalost  A
strog in teman! . / . / stran 125 . / Moje      čustvo      Marsikomu bi za marsikaj z jasno pesmijo srce  A
ogrel, mogel bi in hotel, ko bi ‒ smel. Moje      čustvo      je kot silen val. ki vzkipi in svetlo se zapeni  A
mazilo, krema polzen ‒ spolzek, drsen čutje     čustvo,      občutek mrtvina - tkivo, v katerem so prenehali  A
kot je bila resnična antika in je resnično      čustvo      avtorice.Toda bogovi se bodo prikazali le tistemu  A
brajdami že listje žari. Neko negotovo, nestalno      čustvo      ‒ v jasnini svetli tej; potnik, kaj se ustavljaš  A
so prijat′lji, bratje ne, Slava le, slovansko      čustvo      srce moje veseli. Bog je ustvaril zemljo Bog  A
komaj opazila. Šele v tem trenutku jo obide      čustvo,      da je orožje posmrtne materine maščevalnosti  A
posojilo. A v prsih mu še vedno utriplje tesnobno      čustvo      ponižanja in razžaljenja.Tistih par stotakov  A
ramežljivosti ga obide; lica mu zagore sramu... Neznano      čustvo      že toliko desetletij...Moj Bog, Peter - kam bi  A
valovanje, v katero se ne more ujeti njegovo      čustvo.     John Dos Passos?  A
vstajenju človekovo oko ne plemenitilo človeško      čustvo.      Struthof.Petsto metrov ceste od taborišča navzdol  A
»Prav,« je rekel. »Na moje      čustvo      ne moreš odgovoriti. To vem.«   A
zaničljive ustnice potepuških deklet. Kakó      čustvo      spremeni podobo stvarem, je jezno pomislil.  A
spremeni podobo stvarem, je jezno pomislil.      Čustvo      je kakor radar, ki meri natančno razdaljo.In  A
neznosna stvar na svetu, ker žensko zbegano      čustvo      brezglavo išče izgubljeno misel. In tako si  A
je to zadrega, ker so jim misli odpovedale,      čustvo      pa jim ne more nič pomagati.In ošinil jo je  A
srce in vse telo pa mi je prepojilo tako močno      čustvo      mirne in čiste sreče, da sem si moral kar glasno  A
skrbi. Počasi se ves spremeni v težko in omamno      čustvo,      a vendar se ves lahak lahkotno poganja s kamna  A
s pogledom lovi. Priznal sem pameti, da je      čustvo      včasih presneto nepreračunljivo in čez mero  A
davnine je zdaj priplavalo zdavnaj pozabljeno      čustvo.      Trohovka se zazre v fotografijo.  A
zganilo neko sladko‐otožno, že zdavnaj pozabljeno      čustvo,      da je pri priči vstal, skesano priznal, da je  A
čase in vse kraje. Misel ga ne more dojeti ne      čustvo      zaobseči, v lobanji in prsih se spreletava črna  A
kakor bi ga kakšna njemu samemu neznana sila ali      čustvo      ali karkoli že ustavljali in mu branili početi  A
nič na svetu tega dejstva ne more spremeniti.      Čustvo      domačnosti (to ni tista domačnost: prijazni  A
pritrjevala. Samsa ima izjemen socialni čut,      čustvo,      srce. Ondra je nenadoma zahteval pesem, hotel  A
zmeraj vse niti v svojih rokah. Toda nobeno      čustvo      se ta hip ni moglo v njem razvneti.Glavo je  A
je nam le malo v čislih, razneti tudi hladno      čustvo,      in za kar se prej nismo dosti menili, to cenimo  A
pa tudi polotilo, ker ni bilo tekmeca blizu,      čustvo      varnosti, češ, enkrat bo dekle tako ali tako  A
in samozavest; ostalo pa mu je v srcu grenko      čustvo      nezadolženega trpljenja in rodilo izzivalno  A
mrzlo, da se je moralo prehladiti vsako gorko      čustvo.      Gašper se je držal doma in pridno delal; ljubil  A
v njegovem srcu oglasilo že tudi tisto grdo      čustvo,      ki se ga človek najkasneje zave in najteže odkriža  A
ga ne motili ljudje. Prevzemalo ga je grenko      čustvo      preganjane, onemogle nedolžnosti, ko je premišljeval  A
bo zdelo prav. Prevzelo pa jo je spet obupno      čustvo      popolne osamljenosti.Vsak človek, vsaka žival  A
in iz oči ji je bliskala nevihta. Razdraženo      čustvo      jo je prevzelo tako, da se je tresla po vsem  A
je mogel; vedno pa ga je potegnilo razdraženo      čustvo      k mizi, kjer je dvorjanil major in se je otročje  A
odhajajočim Čerinom. Moža je obhajalo neko      čustvo,      katero bi se dalo izreči z besedami: »Tega ptiča  A
radostjo. Bilo je torej to še eno presenetljivo      čustvo      v nizu, ki sem ga z njo doživljal prvič ‒ jaz  A
presenetila in me zmedla. Skušal sem razumeti      čustvo,      ki ga je zaljubilo v to preprosto popevko in  A
je sklonila na prsi in vsa se je potopila v      čustvo      sramežljivosti.Pipan je ni motil.  A
še vse pravice do uživanja življenja. Trpko      čustvo,      ki se nas polasti po prenagljenem in nepremišljenem  A
vložilo v mojo glavo. . / . / stran 61 . / To      čustvo      je bilo tem težje, ker sem se, odkar sem zvedel  A
žeja mu vlada duha. Žeja je jako plemenito      čustvo,      ki se izraža v mogočnem hrepenenju.Sam Bog nam  A
misli v glavi je topo ležala in čutila samo eno      čustvo:      »Razgrni se, morje in pokrij mene in moj greh  A
Nato je omahnil. Moje srce pa je prevzelo      čustvo,      v katerem je bila grenka kaplja...   A
čisto neznano. Prvič v življenju jo je obšlo to      čustvo,      ki je rodilo toliko jezo na Franceta.A kljub  A
in Antom! Toda Iztok je obvladal trenutno      čustvo.      Kakor od sramu je povesil glavo, napel povodce  A
vzpel lepi arabski žrebec. Zavist je bilo prvo      čustvo,      ki se mu je rodilo. »Prekleti Rustik!  A
Epafrodit, Irena, o bogovi!« Iztoka je radostno      čustvo      tako prevzelo, da se mu je tresla desnica, ki  A
začudenja. Njegov umetniški okus je zmagal viharno      čustvo      in zašepetal je začuden: »Na Afrodito, kak narod  A
življenju prevzelo s čudovito silo omamno, gizdavo      čustvo.     Prevzelo jo je s toliko močjo, da jo videla v  A
možu tisto spoštljivo, nekoliko prestrašeno      čustvo      nemoči, ki ga vedno in vedno doživljamo ob mrtvecih  A
nejasno, polnezadovoljno, ker neutešeno, polsrečno      čustvo,      da mu je minuli dan prinesel nenavadnih doživljajev  A
pokril čez glavo. Oteženo dihanje, slab zrak in      čustvo      sramu pred samim seboj so povzročili, da je  A
ter, kar je bilo vsaj enako pomembno, prijetno      čustvo      začasne, skoraj nemotene svobode - vse to je  A
hrumenju, smehu in govorjenju se ga je polastilo      čustvo      neskončne osamljenosti.Stran odtod, stran odtod  A
negovano in v mladeniški dobi znova vzbujeno      čustvo      osebne manjvrednosti se je ponovno vzbujalo  A
da se snideta ... Morda pa tudi njo vleče enako      čustvo      proti Zalesju?In če ne, naravnost v Razbor gre  A
izpod nje nalik ognjeniku staro, a vendar novo      čustvo...     Vida, Vida!   A
Lovreka, Polonico...!      Čustvo      neizrekljivo ganjene, a hkrati tožne sreče zamegli  A
oblak skrbi in izgubljenega življenja; leno      čustvo      mu je objelo vse ude s toplimi, božajočimi rokami  A
vzame sam, kar je njegovega.“ Žalostno in bolno      čustvo      mu je leglo na srce; zdelo se mu je, da se dotikajo  A
zadel. . / . / stran 272 . / Presunilo ga je      čustvo      tako čudno, da se je zagrohotal iz vsega života  A
ga je vselej polastilo neko prijetno, blaženo      čustvo.      Začelo ga je lahno, sladko ščegetati v sencih  A
mi, da za zmerom. Bal sem se, da ne pade to      čustvo      bridkeje in težje na moje srce; a niti ena sama  A
sobi. Ovladalo me ni nikdar kakšno posebno      čustvo,      niti mislil nisem kaj vznemirjajočega.Najbolj  A
tistem trenotku me je spreletelo neko čudno      čustvo.     Hotel sem na vsak način stran, domov, da preprečim  A
prihajalo v žile tisto neprijetno, vznemirljivo      čustvo,      ki ga je ovladalo vselej ob njeni prisotnosti  A
zaklenil duri, ga je izpreletelo prvikrat bolno      čustvo      samote.Stal je sredi izbe, pritisnil je nenadoma  A
hipu ga je vsega presunilo in omamilo neznano      čustvo;      čustvo silnega, brezmejnega sovraštva do vsega  A
je vsega presunilo in omamilo neznano čustvo;      čustvo      silnega, brezmejnega sovraštva do vsega in vseh  A
nič nisem bil žalosten. Celo neko prijetno      čustvo      (morda je bilo veselje?) se je zgenilo v mojem  A
strast je zamorila v vajinih srcih to blago      čustvo.     Zató se smatram poklicanim, kot vajin varuh namreč  A
se je v srcu še drugo, globlje in grenkejše      čustvo.     Naslonil je glavo v dlan, zaječal je.   A
presunilo srce čudno, do tiste ure nepoznano      čustvo.      ”Daleč si zdaj, moj dom!“ je pomislila.   A
si zdaj, moj dom!“ je pomislila. Nepoznano      čustvo,      takoj pozabljeno; sladko, kakor sladak pogled  A
so bile zaklenjene. Obšlo ga je neprijetno      čustvo,      bolj zlovoljnost nego bojazen.Vzel je ključ  A
sredi žalosti je spreletelo Jokca sladko, mehko      čustvo.     Ni še ugasnila večerna zarja, že se je svetila  A
njegovo srečo neprijetno, ne še razumljivo, zoprno      čustvo.     Ob ovinku se je ozrl; nikogar ni bilo na pragu  A
z razdejanim tlakom, me je obšlo neprijetno      čustvo      - kakor da bi šel miloščine prosit.Pomislil  A
žalosten, Bog ti blagoslovi žalost, žlahtno      čustvo      je!Toda nosi breme z dostojanstvom, zakaj dostojanst  A
misel bi bila tolažba in življenje. Eno samo      čustvo,      mirno, tesno, brezoblično, ne dá prostora drugemu  A
tesno, brezoblično, ne dá prostora drugemu;      čustvo      samote.Še pes, ki zéha premražen pod tvojimi  A
vsa radost da je bilo tisto lepo velikonočno      čustvo      sámo porojeno iz bojazni.Od začetka, od tistega  A
v životu, ga je obšlo polagoma mirno, sladko      čustvo;      lepo in prijetno je doma za pečjo, kjer ni nikogar  A
vsi zahodni strani. Obvladalo me je otožno      čustvo,      -- kakor bi bila tam pri onih belih oblakih  A
svetlobe. Ano je spreletelo posebno, nerazumljivo      čustvo      in oklenila se je tesneje svojega spremljevalca  A
zadovoljnosti; čela se dotakne mrzla roka in zoprno      čustvo      zatrepeče po udih ... II   A
njim žametna blazinica, pobožalo ga je prijetno      čustvo      in za trenotek se ga je lotil dvom ... ”Odkod  A
jasno in zmagoslavno iz orkestra. Leno, sladko      čustvo      ga je objelo vsega; leglo mu je celó naobraz  A
strani in sanja, ker ne more delati. Veselo      čustvo      je spreletelo Jereba: kaj se bo rodilo iz teh  A
obide človeka sredi najveselejše ure neko težko      čustvo;      beseda zastane v grlu in misli blodijo bogvekod  A
zgenilo in župnika je obhajalo tesno, neprijetno      čustvo.      ”Tak primi no, Miha; poglej, kaj je!“   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA