nova beseda iz Slovenije

zverjad (57)


v blatu in dolgočasju, kakor se valja vsa ta      zverjad.      Stati mi mora blizu, vendar se mora upogibati  A
blizu cilja ... Krivico delam živini, ko to      zverjad      primerjam živalim. Ko bi vsaj imeli poleg slabih  A
majejo stebri pokrajine in prebujena predse zre      zverjad.      Bom rekel: to so hčere vajine!   A
So to rastline. Je živad,      zverjad.      Kako nasilna smrt je vračunljiva?   A
na podu in dihal krvavo slino. Vsa galjotska      zverjad      je stala okoli in grčala vanj.Oči mu je vleklo  A
že za vsak brlog in kotiček, kjer se skriva      zverjad;      vse njih šege in navade hočem proučiti: po katerih  A
straži dom, nas tudi kratkočasi in lovcu goni      zverjad      pred puško.Brez mačke kmečki dom ne sme biti  A
strminah so lezli po vseh štirih kakor potuhnjena      zverjad.     Hodili so oprezno in varno, da suha veja ni počila  A
zapodila čez Donavo. Toda čarodejka zastrupi tudi      zverjad      in se otme.Doklèr pa živi, ni rešitve Tunjušu  A
Razbita je! Brez glave, čreda ovac, plaha      zverjad,      zakaj ni šel z njo?Temna slutnja mu je obletavala  A
se je zaobrnila tolpa in bežala kakor plaha      zverjad      na vse strani.Bizantinci so jih gnali navdušeni  A
slabo: lovili so divjačino, uničevali škodljivo      zverjad      in zbirali slonovino, vendar se niso smeli nikamor  A
vejevje od bogatega sadja. Lev in tiger in druga      zverjad      je krotka kakor v prvi dobi lazila v senci velikanskih  A
Že iz dalje se je čutilo, kako se meče težka      zverjad      po gošči, da bi odnesla življenje pred ljutimi  A
lovskim pradedom svojim, ki so nekdaj gonili      zverjad      po zeleni Zali!« Natočil sem vina v čiste kupe  A
nekaj strelov bo odmevalo med hribovjem in plaha      zverjad      bo puščala krvav sled po mokri travi za sabo  A
ki so bili prav brzo zavohali in prepodili      zverjad.     Po logu se je drevila srce oživljajoča gonja  A
želje Amandove in prav takrat se je dvignila      zverjad      s svojega ležišča.Ukrasti se je hotela svojim  A
Oglasila se je izpod šotora: »Kaj sklicuješ      zverjad,      Ostrorogi?Še sama prerada pride.«   A
silnemu Brkatemu Somu, opešale moči, tako naj tudi      zverjad      in divjad v loviščih, v katera utegneš zaiti  A
težak kakor skala. Ne volk ne lisjak in nobena      zverjad      ne more izkopati in izglodati kosti belega bobra  A
ga potopil v jarek, da bi mu plena ne odnesla      zverjad.     Lisjak je medtem izvlekel izpod debla podrtega  A
bobri in risi in mačke in sove in ptiči in vsa      zverjad      in divjad kaj gledajo na to, iz kakšnega rodu  A
Počemu!      Zverjad      jih ne more jesti.Človek bi se pa niti živeža  A
Lovci so vozili iz goščav ujeto in uplenjeno      zverjad.     Hlapci so dovažali kurivo za zimo.  A
življenje neko posebno slo. Drugi so res zalezovali      zverjad      in divjad samo zavoljo mesa in kož, on pa bolj  A
Pred kom pa naj bi zapirali revščino!      Zverjad      pa poleti ne sili h kočam, ko jo goščave do  A
se je pa skoraj vsa razbežala in podivjala.      Zverjad      jo trga, pa nikogar ni, da bi jo branil pred  A
da bi bil pazil po gošči in potih, kod pride      zverjad,      zrl je v tla.Tovariši njegovi so se bili razkropili  A
nima kaj jesti. . /\ .. stran 20 . \/ To bo      zverjad      klala jarce po planinah!Kdor ne bo imel dobrega  A
oblačno. Vedel je namreč, da se ob jasnem soncu      zverjad      ne upa iz gozda in na plano: »Lastovice visoko  A
gamsov in srnjakov dóbi slo, jarce ti bo pa      zverjad      odnašala.Kakšen ovčar pa boš?«   A
najbolj zarasel gozd podil Čatež v divjem pogonu      zverjad      vsega Zavrha. »Volkulja.« Marko je hitel pomagat  A
in zakurila kup hoste, da bi ogenj odganjal      zverjad.     Jok se je zagledal v dolino, kakor bi bil zahrepenel  A
že na Rebri.« »Da se je le ogrelo in se je      zverjad      spet umaknila.« Zunaj so zapele podkvice na  A
podružnice karbonarjev. Medved, volk in druga      zverjad      je pa avstrijska vlada z nami, drugorodnimi  A
skalo. »Na, en dan več bom moral pasti to divjo      zverjad      ...Ti preklicana stvar!  A
divje koze pasem pri Prisanku. A divje koze so      zverjad,      ti rečem, Jerica!O, naša Keza je res prav pohlevna  A
A potem nikoli več ... O, le počakaj, ti divja      zverjad!     Ti še ne poznaš Kekca!« Kekec je pobral velik  A
podarila svobodno lovsko pravico, da čuva šume in      zverjad.     A grajska gospoda ne gleda dosti na dušo človeka  A
ujeti, a ujame jih spreten človek lahko, ker je      zverjad      zabita kot cokla ... Hencajte, pa bom res živel  A
Korotana, pa bodo pasli. Joj, ti fant pa lovi      zverjad      od Ponce do Prisanka!« Gab si je podprl glavo  A
uganil, da ima mož prav in da je težko loviti      zverjad      brez puške v gozdu, a še težje jo je po skalovju  A
vidiš in doživiš ti, srnjak, in druga divjad in      zverjad      v gozdu. Rebrov je obstal pred znamenjem ob  A
spečati s tem bitjem, nesnažna je, zaudarja kot      zverjad,      poglej samo, kakšne roke imaš.Pod prho z njo  A
deloma pod milim nebom, spali mirno, kakor sita      zverjad.      Nekateri pa so stali pri konjih, ki so zobali  A
lesene bogove, naslikane malike. Zato se bo      zverjad      in gadja zalega plazila po vaših porušenih domovih  A
brizgala ob zidovje, rjuli so kakor obstreljena      zverjad,      podrhtavali in umirali v strašnih krčih. Naskakovali  A
sove so skovikale, s tihimi koraki je stopala      zverjad      na plen.Tisoč ust ima noč v šumi, a človeško  A
rezervirana za Azijce in upoštevajoč našo avtohtono      zverjad,      jo lahko proglasimo, za, hm, evropskega risa  D
policah v knjižnicah. Že z zbirko kratkih zgodb      Zverjad      se je razgalila njena težnja po podrobnejši  D
sekretarja, ki se spozna na gozdove, medvede in drugo      zverjad,      ki se klati po naših hribih in dolinah. Manj  D
prašič, krap, želva, opica in druga ljubka      zverjad      iz teh zgodbic od tam, vendar je pisateljica  D
hoče, so nenadoma ponoreli. Niso hoteli biti      zverjad,      ki jo mafijska mularija lahko strelja z zračnimi  D
rabo prostora. Verjetno bo kratko potegnila      zverjad.     «Zato ob obletnici ni neumestno vprašanje Cirila  D
kdo je in zakaj mu je šla (petkrat dražja)      zverjad      na živce, vendar mu ne bo padel z glave niti  D
»težil«. A vse to, ta moča, mrčes, vsiljiva      zverjad      in samota, Lee sploh ni dušilo in morilo, ob  P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA