zverjad (57)

v blatu in dolgočasju, kakor se valja vsa ta	zverjad.	Stati mi mora blizu, vendar se mora upogibati	A
blizu cilja ... Krivico delam živini, ko to	zverjad	primerjam živalim. Ko bi vsaj imeli poleg slabih	A
majejo stebri pokrajine in prebujena predse zre	zverjad.	Bom rekel: to so hčere vajine!	A
So to rastline. Je živad,	zverjad.	Kako nasilna smrt je vračunljiva?	A
na podu in dihal krvavo slino. Vsa galjotska	zverjad	je stala okoli in grčala vanj.Oči mu je vleklo	A
že za vsak brlog in kotiček, kjer se skriva	zverjad;	vse njih šege in navade hočem proučiti: po katerih	A
straži dom, nas tudi kratkočasi in lovcu goni	zverjad	pred puško.Brez mačke kmečki dom ne sme biti	A
strminah so lezli po vseh štirih kakor potuhnjena	zverjad.	Hodili so oprezno in varno, da suha veja ni počila	A
zapodila čez Donavo. Toda čarodejka zastrupi tudi	zverjad	in se otme.Doklèr pa živi, ni rešitve Tunjušu	A
Razbita je! Brez glave, čreda ovac, plaha	zverjad,	zakaj ni šel z njo?Temna slutnja mu je obletavala	A
se je zaobrnila tolpa in bežala kakor plaha	zverjad	na vse strani.Bizantinci so jih gnali navdušeni	A
slabo: lovili so divjačino, uničevali škodljivo	zverjad	in zbirali slonovino, vendar se niso smeli nikamor	A
vejevje od bogatega sadja. Lev in tiger in druga	zverjad	je krotka kakor v prvi dobi lazila v senci velikanskih	A
Že iz dalje se je čutilo, kako se meče težka	zverjad	po gošči, da bi odnesla življenje pred ljutimi	A
lovskim pradedom svojim, ki so nekdaj gonili	zverjad	po zeleni Zali!« Natočil sem vina v čiste kupe	A
nekaj strelov bo odmevalo med hribovjem in plaha	zverjad	bo puščala krvav sled po mokri travi za sabo	A
ki so bili prav brzo zavohali in prepodili	zverjad.	Po logu se je drevila srce oživljajoča gonja	A
želje Amandove in prav takrat se je dvignila	zverjad	s svojega ležišča.Ukrasti se je hotela svojim	A
Oglasila se je izpod šotora: »Kaj sklicuješ	zverjad,	Ostrorogi?Še sama prerada pride.«	A
silnemu Brkatemu Somu, opešale moči, tako naj tudi	zverjad	in divjad v loviščih, v katera utegneš zaiti	A
težak kakor skala. Ne volk ne lisjak in nobena	zverjad	ne more izkopati in izglodati kosti belega bobra	A
ga potopil v jarek, da bi mu plena ne odnesla	zverjad.	Lisjak je medtem izvlekel izpod debla podrtega	A
bobri in risi in mačke in sove in ptiči in vsa	zverjad	in divjad kaj gledajo na to, iz kakšnega rodu	A
Počemu!	Zverjad	jih ne more jesti.Človek bi se pa niti živeža	A
Lovci so vozili iz goščav ujeto in uplenjeno	zverjad.	Hlapci so dovažali kurivo za zimo.	A
življenje neko posebno slo. Drugi so res zalezovali	zverjad	in divjad samo zavoljo mesa in kož, on pa bolj	A
Pred kom pa naj bi zapirali revščino!	Zverjad	pa poleti ne sili h kočam, ko jo goščave do	A
se je pa skoraj vsa razbežala in podivjala.	Zverjad	jo trga, pa nikogar ni, da bi jo branil pred	A
da bi bil pazil po gošči in potih, kod pride	zverjad,	zrl je v tla.Tovariši njegovi so se bili razkropili	A
nima kaj jesti. . /\ .. stran 20 . \/ To bo	zverjad	klala jarce po planinah!Kdor ne bo imel dobrega	A
oblačno. Vedel je namreč, da se ob jasnem soncu	zverjad	ne upa iz gozda in na plano: »Lastovice visoko	A
gamsov in srnjakov dóbi slo, jarce ti bo pa	zverjad	odnašala.Kakšen ovčar pa boš?«	A
najbolj zarasel gozd podil Čatež v divjem pogonu	zverjad	vsega Zavrha. »Volkulja.« Marko je hitel pomagat	A
in zakurila kup hoste, da bi ogenj odganjal	zverjad.	Jok se je zagledal v dolino, kakor bi bil zahrepenel	A
že na Rebri.« »Da se je le ogrelo in se je	zverjad	spet umaknila.« Zunaj so zapele podkvice na	A
podružnice karbonarjev. Medved, volk in druga	zverjad	je pa avstrijska vlada z nami, drugorodnimi	A
skalo. »Na, en dan več bom moral pasti to divjo	zverjad	...Ti preklicana stvar!	A
divje koze pasem pri Prisanku. A divje koze so	zverjad,	ti rečem, Jerica!O, naša Keza je res prav pohlevna	A
A potem nikoli več ... O, le počakaj, ti divja	zverjad!	Ti še ne poznaš Kekca!« Kekec je pobral velik	A
podarila svobodno lovsko pravico, da čuva šume in	zverjad.	A grajska gospoda ne gleda dosti na dušo človeka	A
ujeti, a ujame jih spreten človek lahko, ker je	zverjad	zabita kot cokla ... Hencajte, pa bom res živel	A
Korotana, pa bodo pasli. Joj, ti fant pa lovi	zverjad	od Ponce do Prisanka!« Gab si je podprl glavo	A
uganil, da ima mož prav in da je težko loviti	zverjad	brez puške v gozdu, a še težje jo je po skalovju	A
vidiš in doživiš ti, srnjak, in druga divjad in	zverjad	v gozdu. Rebrov je obstal pred znamenjem ob	A
spečati s tem bitjem, nesnažna je, zaudarja kot	zverjad,	poglej samo, kakšne roke imaš.Pod prho z njo	A
deloma pod milim nebom, spali mirno, kakor sita	zverjad.	Nekateri pa so stali pri konjih, ki so zobali	A
lesene bogove, naslikane malike. Zato se bo	zverjad	in gadja zalega plazila po vaših porušenih domovih	A
brizgala ob zidovje, rjuli so kakor obstreljena	zverjad,	podrhtavali in umirali v strašnih krčih. Naskakovali	A
sove so skovikale, s tihimi koraki je stopala	zverjad	na plen.Tisoč ust ima noč v šumi, a človeško	A
rezervirana za Azijce in upoštevajoč našo avtohtono	zverjad,	jo lahko proglasimo, za, hm, evropskega risa	D
policah v knjižnicah. Že z zbirko kratkih zgodb	Zverjad	se je razgalila njena težnja po podrobnejši	D
sekretarja, ki se spozna na gozdove, medvede in drugo	zverjad,	ki se klati po naših hribih in dolinah. Manj	D
prašič, krap, želva, opica in druga ljubka	zverjad	iz teh zgodbic od tam, vendar je pisateljica	D
hoče, so nenadoma ponoreli. Niso hoteli biti	zverjad,	ki jo mafijska mularija lahko strelja z zračnimi	D
rabo prostora. Verjetno bo kratko potegnila	zverjad.	«Zato ob obletnici ni neumestno vprašanje Cirila	D
kdo je in zakaj mu je šla (petkrat dražja)	zverjad	na živce, vendar mu ne bo padel z glave niti	D
»težil«. A vse to, ta moča, mrčes, vsiljiva	zverjad	in samota, Lee sploh ni dušilo in morilo, ob	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani