zima (3.049)

Dolenčevka, njegova žena.	Zima	, kočar. Zimovka, njegova žena.	A
PRVO DEJANJE	Zima	je.Večeri se že.	A
drenjajo kmet Žagar, njegov sin Matijče, Zavrle,	Zima,	čevljar Košir, kmet Kregar, Pečarjev Lojz in	A
zadolženi so, in nesreča je to velika, da se je cela	zima	tako izjalovila.Kaj bodo počeli celo leto brez	A
huda. . /\ .. stran 38 . \/ PETI PRIZOR	Zima,	Zimovka in Kregar prihajajo.Zima in Kregar nosita	A
PRIZOR Zima, Zimovka in Kregar prihajajo.	Zima	in Kregar nosita eden vile, drugi konjski komat	A
Fletna krčmarica bi bila.	Zima.	Slab semenj, dragi sosedje, slab semenj.	A
desetakov, zdaj je pa še to minilo. Vsaka tretja	zima	se izjalovi. Zavrle.	A
V Ameriko pojdemo.	Zima.	Saj bi bilo morda res prav, če bi se človek	A
loterija, malokdaj in malokdo zadene terno.	Zima.	Jaz pojdem tudi!	A
Urá!	Zima.	ŠESTI PRIZOR Prejšnji.	A
neznan, nikjer, nikoder prijaznega človeka!	Zima.	Vrnili se bomo.	A
DRUGI PRIZOR Od desne pribeže Kregar, Košir in	Zima.	Nedeljsko oblečeni se vračajo iz sosednje župnije	A
glejte, Torbarček se tepe s svojo Alenčico!	Zima.	Kaj pa se je zgodilo, da ga je minila na stara	A
Hudo, hudo, kaj ne Alenka?	Zima.	V Ameriki ne marajo pijanih ljudij. Torbarček	A
Letos ga ljudje pijo, letos.	Zima.	Ej, ljudje govorijo o Ameriki.Cela jata se	A
Pravijo, da pojdeš tudi ti.	Zima.	Pojdem.	A
Malo skrbiš za korajžo, če res pojdeš.	Zima.	Sem mislil, da vesta.	A
vsak večer, in v nedeljo vse pije, še ženske.	Zima.	Slovo jemljejo ljudje.	A
Malo dražje so res, ali boljša roba.	Zima.	Tudi meni boš eno naredil, glej.	A
Ujezil sem se bil. Ampak ti,	Zima,	si naročil torbo, kaj ne? Zima.	A
Ampak ti, Zima, si naročil torbo, kaj ne?	Zima.	Sem, sem. Torbarček.	A
Rekel sem, da pridem pod večer, pa je že noč.	Zima.	Nu, ti se je ne bojiš. Alenka svojemu možu	A
Same amerikanske.	Zima.	Pojdi, pojdi, mudi se mi domov.	A
TRETJI PRIZOR Žagar, Dolenc, Dolenčevka,	Zima,	Zimovka, trije otroci, Zavrle in Zavrletovka	A
Košir, njegova Tona in Torbarček z Alenčico.	Zima	in Zavrle sta oblečena na pot v črno, mestno	A
Vsi se boste potopili.	Zima.	Ne krakaj tako neumno!	A
Eno veverico bi rada.	Zima.	Doto ti bom prinesel, punčka, doto.	A
trči z vsemi tremi.) Srečno pot, Žagar, in ti	Zima,	in ti Zavrle!(Pije.) Torbarček.	A
bo z menoj in z otroki, če te ne bo nazaj!	Zima.	Neumnost!	A
Pot do postaje je dolga in na lojtrnicah bo	zima.	Metka popravlja svojo prtljago.	A
In ne smem. (Stopi k mizi, kjer sede Žagar,	Zima	in Zavrle.)Malo vina mi dajte!	A
lije, oknice žvenketajo, vrata loputajo.)	Zima.	Z Bogom, žena!	A
pripela na krono in veje in koliko listov ti	zima	je besna odnesla čez travnike, njive in meje	A
šumela, pa utihnila. In cvetel je kostanj,	zima	cvet upihnila. Vitka smreka, zelenela nisi,	A
letos zapustila me je ljubica mojà. In še je	zima	in še ni rož, pa že pride k meni njen lepi mož	A
v cerkvenih se kihajo stolih. Tam zunaj je	zima,	aj zimica pač, pa vendarle sončece greje, potok	A
bodo nov cvet bolj veselo ko rože, kádar mine	zima	huda, in spet pomlad razklada svoje čuda, razsipa	A
Na dn� srcá ljubezen ti zakleni! Takó mi	zima	hladna govorí. Ko dahnem, sreča, radost odbeží	A
Na dn� srcá ljubezen ti zakleni! Takó mi	zima	hladna govorí. Zamàn si, hladna zima govoríla	A
Takó mi zima hladna govorí. Zamàn si, hladna	zima	govoríla, ljubezen ne umrje pod tabó četudi	A
smrt zazíblješ vso zemljó; zam n si, hladna	zima	govoríla. Ko méni bilo ni mogoče tó pa	A
naj bi ti ljubezen pogubila? Zamàn si, hladna	zima	govoríla, ljubezen ne umrje pod tabó.	A
tolažbe, Anica. . / . / stran 43 . / Zavela je	zima	po mojih vrteh; moje mlade sanje, v bolesti	A
Zdaj je pomlad, pa pride jesen in pride	zima,	in Bog se usmili romarja, ki suknje nima	A
usmili romarja, ki nima marele! Pa kaj nam	zima	in noč in vihar in ploha z neba - če je	A
23 Gozd 25 Zapuščena polja 26 Bor 27 Vran 28	Zima	29 Pivci 31 Narodna pesem 33 Oj dobro jutro	A
dušo je v otožni sen ‒ . / . / stran 29 . /	Zima	Prešla pomlad, po bliskovo prešlo poletje in	A
in peče, pride jesen, zapre čebele, in pride	zima,	oddahne si in zapre duri naše. Tam v zgornjici	A
in skrbi; pozabil jaz mnogo sem, zdaj pa je	zima,	pozimi pa vse oživi. Tam v krčmi za potjo, za	A
. / ZIMSKA PESEM Prišel hudi čas, prišla	zima,	mraz, bog z menoj, prišel hudi čas! Ne le veje	A
premagal je kačo ta božji vojnik, bila kača ta:	zima‒	zmaj; prekrvave lise, zmajeve lise, žene že cvetni	A
Mihelska noč, tu so zimski dnovi! Tu, ah,	zima	je sopeč v coklah in s kožuhom, in napuh moj	A
tako zamraženo menda morje strmi, vihar in	zima	vrh njega miruje. Prešlo je vse, le naukov še	A
. / Zimska pesem Prišel hudi čas, prišla	zima,	mraz, bog z menoj, prišel hudi čas! Ne le veje	A
konkurenčno čistino snega. Travnik je vroč,	zima	odveč, telo se leno ziblje po vijugah samote	A
ker je mraz; ko vdihneš zrak, zazdi se, da je	zima.	Pomislim mrko: tole furma nima; kaže, da sosed	A
srca: če v njej ne gori, je mrzla kot kamen.	Zima	hiti. Ajatutaja, fantek, zaspi, vsi smo že trudni	A
.............................. 219 Nesrečna	zima	mrazi me ..................................	A
drevje bo zašumelo in mi zapelo pesem v slovo.	Zima	pa grob moj s snegom odene, v snegu še nežno	A
cvetele. Ah, pomlad je šla od nas, vzela jih je	zima,	mraz. Kje so moje ptičice, kam so zdaj zletele	A
sedaj skoraj ovenela, cvetje, listje zeleno	zima	ji je vzela. Spavaj, draga ljubica!	A
srečo uživala. . / . / stran 221 . / Nesrečna	zima	mrazi me Nesrečna zima mrazi me tak′ dolgo	A
stran 221 . / Nesrečna zima mrazi me Nesrečna	zima	mrazi me tak′ dolgo proč ne spravi se, ovbé	A
ptička moja, pesem to lepo, ko pa še zunaj	zima	kima: Cicicicido. Sinička se je zasmejala, rekla	A
poletja pelja, leto brž mine, jesen tud′ izgine,	zima	nam roko poda. Tak bo minila tud′ tvoja mladost	A
stran 409 . / Vigred prihaja Vigred prihaja,	zima	odhaja in vse je veselo, ko ptički pojo. Vigred	A
Gormani že peljejo 22 Gozdič je že zelen 23 Huda	zima	se je strila 24 Išel jesem pred štacune 26 Imam	A
zemljo!« [ Bled ] . / . / stran 24 . / Huda	zima	se je strila Huda zima se je strila, s snegom	A
/ stran 24 . / Huda zima se je strila Huda	zima	se je strila, s snegom steze mi zakrila, sem	A
da se ne otresa. Dajte mu vina, da ga ne bo	zima.	Dajte mu pogači, da mu noga poskači.	A
stran 26 . / ODVEČNI GLAS Želela sem, da	zima	bi bila za nami, da mir, tihota sna v življenju	A
svete blagoslove. Drug drugemu sva nož in dolga	zima,	rešujem iz pepela ga, iz dima. Rešujem iz pepela	A
božjastnika. »Saj sem rekel, da je v hribih še	zima,	« je pripomnil voznik in poganjal konjička, da	A
Odprl sem okno, dasi je bila prav za prav še	zima,	a je sonce že močno sijalo in grelo, in rekel	A
Mraz je. Saj je že	zima.	Skozi lino gleda.	A
- Zakaj si ga pa ne bi? Saj je vendar	zima!	- je mirno odgovoril in si začel oblačiti plašč	A
Hotel je reči: »Saj je vendar	zima!	«, a se je še pravi čas zavedel, kje je, da ni	A
21 .. . \/ . / In tam je	zima.	In sneg.	A
Martin zvoni." *	Zima.	Med zidovi je mraz.	A
Tvoja velnica je brez dna.	Zima	bo še dolga.« Kar se kuhe tiče, se je	A
Ostali so spet sami in prišla je huda in dolga	zima.	S staro materjo je šlo h koncu.	A
presenečeni, ko pride. Pravkar je bila še	zima:	mraz, s cigaretnim dimom napolnjena soba, samoten	A
In vsakega jutra je vse belo pregrnjeno.	Zima	je.Po dolini se vozi veter, z gora drsi in izginja	A
zmrzne in razširi razpoko. Potem pride druga	zima	in tretja zima in četrta zima. Razpoka se širi	A
razširi razpoko. Potem pride druga zima in tretja	zima	in četrta zima. Razpoka se širi.	A
Potem pride druga zima in tretja zima in četrta	zima.	Razpoka se širi.	A
da je onemel. Prišla je jesen, prišla je	zima	in prišla je pomlad.Kamen je še zmeraj ležal	A
ki sta se ga oba otepala. Tako je minila	zima.	Posijali so prvi topli sončni žarki in nas izbezali	A
izginila. VI . / Pritisnila je trda	zima.	Zdaj pa si zamislite, da sredi najtrše	A
steno - in kmalu je bil večer. I	Zima	je šla h kraju, prihajala je pomlad - in Martin	A
in premetavam svoje papirje, zakaj v meni je	zima,	takšna zima, kakršne še pozimi ni bilo.Z nestrpnostj	A
svoje papirje, zakaj v meni je zima, takšna	zima,	kakršne še pozimi ni bilo.Z nestrpnostjo, z	A
obrnil k njemu in mu rekel: »Tantadruj, zdaj je	zima	in ni modrasov!« Vzdignil je prst in strogo	A
zamaknil v pokrajino. Ko je odhajal, je bila	zima	in sneg, zdaj je ležala pred njim blatna, samo	A
popoldan mehča polja, ko je toplo, čeprav je	zima,	pride k njemu mlada ženska in on reče ni snega	A
Moz svoji usodi ne more uiti.	Zima	za trgovsko skupino ni bila lahka.Poti so bile	A
kako si briše čelo in kako mu bega pogled. A	zima	je bila kmalu naokoli in trgovske kolone so	A
spregovoril v topli izbi, ko je zunaj mrzla	zima:	Deset tavžent pobov mrtvih je in tudi lažnivo	A
kakšne sanje, kaj je to? Srež na vejah, hlad,	zima,	bodikaste iglice dreves, teče, nekam teče..	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani