zgaga (1.102)

Saj nisem arestant. V želodcu me žge in	zgaga	me peče.In če kaj bleknem, je brž ogenj v strehi	A
stari oče, je točil sline in tožil, da ga peče	zgaga.	Kruh, ki ga je meni rezalo življenje	A
Tudi noge so se mu že tresle. In	zgaga	ga je pekla, da je kar naprej točil sline.Polente	A
more v miru, je rekel Windisch. Povsod kakšna	zgaga.	Iz žepa je potegnil tisto jajce, okroglo	A
zvoku nabira kislina gor po požiralniku, da mu	zgaga	in gnev silita v kotičke usten, ja, ja, saj	A
... O! ... Grižo dobivam v ušesih in	zgaga	me dere po možganih!O!	A
Človeška ribica!« »Te bom po čelu frcnil,	zgaga	...Fiziko imam za naštudirat.	A
Doslej je še vsakega nekako ukrotil, samo ta	zgaga	Ščinkavec, ta te pogleda, da ti vsaka pametna	A
le zapomnita si obadva, vi, učitelj, in tista	zgaga,	ki se je prijela za vaše škrice; ne bosta me	A
Jaz bi ne bil prišel!« »Kaj se boš sramoval,	zgaga	plešasta!«To rekši mu je potegnil gospod Ciril	A
več, gospod!« » ... in ne skači mi v besedo, ti	zgaga	presuha, ali pa morda želiš, da ti pri priči	A
Kolikokrat so tebi puščali?« vpraša Francelj. »I te	zgaga	prekanjenska!Kdaj sem se pa jaz kaj pregrešil	A
zalučil, kakor si ti ravno prej nekomu obetal, ti	zgaga,	ti!In zalučil bi te kakor leščevo batino, da	A
»Toliko že ko ti!	Zgaga	sitna!« huduje se Matevžek. »To se ve, pratiko	A
je slišal za seboj iz grmovja: »Hej, pravim!	Zgaga,	bleda voda!Hej, kozača!«	A
bode moč, ni belega kebra zaslužiti. Da bi jih	zgaga!	« Tako je sodil doktor Rakec ter stopil k omari	A
pozabite ‒ prav svež mora biti, sicer me bo	zgaga	pekla!Sedaj pa uradno!«	A
je za njim z roko in zaklel: »Vrag te vzemi,	zgaga	prekleta!« Mati je govorila z Miko.	A
in se šeta. »Kaj me pušča tod samega ‒ ta	zgaga!	« si misli in se razburja.»Kam bo dejal ženo	A
primislila senzorja Urija v objem, gre vse narobe.	Zgaga,	ta senzor ...Pa toliko si je obetala od poslanstva	A
je nadaljeval: »Posloviti se moram, Jurij, ta	zgaga	kašljava me daje ...Reci Kožancu, da sem zdaj	A
vzdihnil časopotnik. »Pridi sem, mrcina mrcinasta,	zgaga	kočevska!« Karo je ubogljivo pritacal in milo	A
počesanimi lasmi iste barve. Ime mu je bilo Štipko	Zgaga,	a kaj je bil pravzaprav, odgovoriti nam je težko	A
v družbi največ veljati. Tak je bil Štipko	Zgaga.	Že mlad je izgubil roditelja svoja,	A
ga je dala šolati ter ga potem, uvidevši, da	Zgaga	in šola nista baš prijatelja, vzela k sebi,	A
pokojnega moža nadomeščal v lesniški lekarni.	Zgaga	je rad prevzel ta posel, ki je bil po njegovih	A
malih nebesih?« obrnil se je Pavel k lekarniku.	Zgaga	je zablisnil jezno z očmi. Nikdar ni	A
skoro ves popoldan,« odgovoril je smehljaje se	Zgaga.	A na licu se mu je videlo, da je smeh le slabo	A
je Pavel. »Vedno ali ne vedno«, odvrnil je	Zgaga.	»Ali naj samotarim doma?«	A
pošteno preživil,« šalil se je nadalje Pavel.	Zgaga	ni razumel šale. »Res je, kakor praviš	A
rokah bi jo nosil in z rožicami ji postiljal.«	Zgaga	se je ljubeznivo obrnil k šivalkama.	A
zlobno v besedo. »Kdo trdi to, kdo?« vprašal je	Zgaga	razburjen. »Čim več človek vé, tem več	A
dasi nered, še čitalniškega tajnika mesto.«	Zgaga	je grdo legal.Vsak družabnik čitalnice lesniške	A
volili v čitalniški odbor. Imel pa je Štipko	Zgaga	jako važen vzrok, da je silil v odbornike.Poleg	A
se v svojo usodo ter postal to, kar sem. «	Zgaga	je zopet grdo lagal.Znano nam je namreč, da	A
to novost, ko sta stopila v sobo Kodrân in -	Zgaga.	Lekarnik je ujel doktorja na poti s	A
našo povest malo važnih stvareh. Da pa je hotel	Zgaga	vedno vse najbolje vedeti, mislijo si cenjeni	A
čitalnice naše?« »Da, res, gospoda,« segel ji je	Zgaga	v besedo. »Skoro bi bil pozabil!	A
Udeležiti pa se jih moramo, sicer bi nam tule gospod	Zgaga	še očital, da nismo narodni,« dejala je Pavlina	A
prstana, odstranila v oči ji sileče laske.	Zgaga	je hotel odgovoriti, ali Kodrân ga je prehitel	A
ob svojih nogah ga hočem videti! Zato pa mora	Zgaga	s poti, mora!« - Jezno je skočila iz	A
Jezno je skočila iz postelje. Ubogi	Zgaga,	hodeč po svoji sobi in svaljkajoč si cigareto	A
in deklica je sklenila, da se osveti. Ubogi	Zgaga!	Da bi znal to, gotovo se ne bi, sicer nekam zaspano	A
bil zadovoljen samo lesniški lekarnik Štipko	Zgaga,	zadovoljna sta bila z njim tudi županova Jelica	A
povedala njemu in sestri ves sinočnji dogodek. »	Zgaga	ne sme več k nam!Ali kako se ga odkrižati, tega	A
je v znani nam družbi sedel lekarnik Štipko	Zgaga	in se zadovoljno smehljal, ne čuteč dovtipov	A
ko je s poslednjimi gosti odšel tudi Šipko	Zgaga	od županovih.V precejšnji meri zaužito vino	A
nebu so utripali bledi žarki nebrojnih zvezd.	Zgaga	pa ni videl niti zvezd niti njihovih bledih	A
je za sabo moški glas. »Dober večer, gospod	Zgaga!	« nagovoril je ozršega se lekarnika Jože Lisjak	A
opazoval, kakšen vtis je napravila na lekarnika.	Zgaga	je plašno gledal.Prav tako gleda zajec, kadar	A
stvareh; izvolite naju vesti v svojo sobo!«	Zgaga	je molče to storil. Ko so stopili v	A
noč motiva ter vam krativa potrebno spanje -«	Zgaga	je nekaj mrmral, češ da ni spanja potreben,	A
navadi pri županovih.« Vselej drugikrat bi bil	Zgaga	osorno zavrnil zlobno opazko, ali danes jo je	A
oprati samo kri, čujte, samo kri!« - Ubogi	Zgaga!	-Ko je slišal besedo »kri«, zgrudil bi se bil	A
pravi Lessing. Lahko noč, gospod	Zgaga!	« In tovariša sta odšla.	A
mrmral je in zadovoljno zaspal. Ne tako Štipko	Zgaga.	Dolgo je sedel nepremično na svojem sedežu in	A
Škoda le, da mi je obolel pomagač, gospod	Zgaga!	On bi mi vsaj drv nanosil skupaj!« tožil je sodnik	A
ga je vodila v Lesnice k lekarniku. Štipko	Zgaga	je lenaril na zofi in čital enega onih romanov	A
naukih ter se maščeval z odpuščanjem. Blaženi	Zgaga!	Najrajši bi za to izjavo objel Lovra	A
Olge se ni mogel spominjati.	Zgaga	pa mu je bil nepazen poslušalec.Misli so mu	A
deklica še vedno zróč skozi okno, in Štipko	Zgaga	je imel najlepšo priliko, občudovati zapeljive	A
svojem sedežu, da je ni v veži poklicala mati.	Zgaga	je mislil, da se sestane v veži s svojo oboževalko	A
znance, čestitajoče mu na ozdravljenju. Blaženi	Zgaga!	X.	A
v tem oziru naš dobri znanec lekarnik Štipko	Zgaga.	Isti dan, ko se je zvedelo, da se napravi veselica	A
več plesnih točk. Bil pa je to oni isti Štipko	Zgaga,	ki je tako sovražil nemškutarstvo in vsaj po	A
reši srečen slučaj neznosne zadrege. Štipko	Zgaga	je baš odvel Sirčevo Anico na njeno mesto ter	A
hotel oditi krepčat se v pritličje. »Gospod	Zgaga!	« poklicala ga je Olga tiho, ko je stopal mimo	A
nekak »buffet«. »Danes ste pač ponosni, gospod	Zgaga,	« začela je Olga, ko sta se vrnila v dvorano	A
ateljico, ako vas ne bi bila sama opozorila nase.«	Zgaga	se je opravičeval, da je baš hotel priti ponjo	A
in ljubezniv, to jo je še bolj jezilo, in da	Zgaga	ni bil takšen nasproti nji, to jo je jezilo	A
Deklica seveda ni vedela, v kaki zadregi je bil	Zgaga	zaradi Jelice. - V tem ko so drugi jeli	A
Plesati ne morem več, domov pojdem in vi, gospod	Zgaga,	bodete toli prijazni, da me spremite, je li	A
pritličje, kjer jo je ves srečen pričakoval	Zgaga.	Oklenila se je njegove roke in, ničesar	A
jokate, gospodična, kaj vam je?« vzkliknil je	Zgaga	v strahu. »Nič, gospod Zgaga, nič!«	A
vzkliknil je Zgaga v strahu. »Nič, gospod	Zgaga,	nič!« je ihtelo dekle. »Vi mi nekaj	A
njegovega vratu in strastno poljubila lekarnika.	Zgaga	je odrevenel. -Preden pa se je zavedel, opazil	A
bil vzklik: »Eden mora biti, četudi samo -	Zgaga!	-« Kmalu potem je legla in mirno zaspala	A
Poleg njiju pa se je zopet gugal na stolu Štipko	Zgaga.	»Gospod doktor?« vzkliknila je Olga	A
Štipko vstajaje v besedo. »Uganili ste, gospod	Zgaga!	« odgovoril je Lovro. »Čuli smo že, da	A
Živela ničla!« je pomagal zlogolki blagajnik	Zgaga,	cokla in garjeva ovca.»Nula naj živi, nula!	A
/ . / stran 8 . / Le zaletavasti krojaček	Zgaga	je posmehljivo meketal svoj: »Me-e-e!«Vstal	A
frmač, ampak le odličen čuvaj,« je ugovarjal	Zgaga	ter izzivalno mežikal Hahalinu in Migomigu.	A
brati. Jezilo ga je, da je hudobni krojaček	Zgaga	javno kradel čast Kašoliznikovemu Habakuku,	A
in uganjali drugačne nerodnosti.« Krojaček	Zgaga	ni več oporekal, ampak le meketal potihoma.	A
Kje je še divjačina! Pipopuh, Pušoljub in	Zgaga	pa so se zbrali pod maklenom pri Bibolazu.	A
Tarokirati na brakadi ni lovsko!« je ugovarjal sitni	Zgaga,	garjeva ovca in cokla.Ali nihče se ni menil	A
privolil Bibolaz. On, Pipopuh, Plešoprask in	Zgaga	so počenili okoli hrastovega štora in jeli tarokati	A
pagatu!« je nespodobno meketal hudobni krojaček	Zgaga.	»Re!« je bruhnil ozlovoljeni Bibolaz. »Supra	A
Bibolaz. »Supra, supra!« je kričal neugnani	Zgaga,	kakor obseden jesihar. »Ne tuli tako zverinsko	A
skrajno razburjeni, so pričakovali lovci, če bo	Zgaga	res ujel pagata in raztrgal solovalat.Vsi so	A
je trajal tako dolgo, dokler ni zmagal zlobni	Zgaga.	»Dubleta! Amba!« je vpil, ploskal z rokama in	A
zanikrna!« »Kreše pasja pokveka,« je zabavljal	Zgaga.	»Pasja karikatura!	A
pa nimamo nobenega psa!« je onegavil netečni	Zgaga.	»Ali naj brakiramo kar brez psa?	A
vendar, da je brakada lov z braki,« je javkal	Zgaga.	»Brakada brez brakov bi bila prav tako čudna	A
« »Kaj pa!« je zarenčal Bibolaz otresito. »	Zgaga	mora delati venomer prazen dim!Kdo je neki že	A
Dovolj prazne slame! Ako se brat	Zgaga	neče udeležiti naše brakade, pa pojdi sam domov	A
hudo narobe?« je zabavljal vedno nezadovoljni	Zgaga.	Toda nihče ni utegnil odgovarjati sitni garjevi	A
pojedel garjeva ovca in cokla me-e-e! krojaček	Zgaga,	ki je bil tako hudo zabavljal brakadi brez braka	A
torej težje obleži v želodcu. Po zelenjavi peče	zgaga,	sir, ‘ki je na splošno tako upoštevan, je težko	A
Kva vse nama je naložu! V tem je	zgaga	s trinidadskimi Indijci.Prehitr jim zrase greben	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani