zapah (118)

Ljubico, zakaj me je prosil, naj ponoči dvignem	zapah	na njenih vratih?In na njegovih!	A
čez ves prostor proti Simonovi celici. Dvigne	zapah	in odpre vrata.Nasloni se na podboj.	A
slišati. Ustavi se pred Rajkovo celico, dvigne	zapah	in odpre vrata. Rajko leži na postelji, njegova	A
stopnicah in zapre vrata Rajkove celice, spusti	zapah.	VOLODJA: Vsi bomo plesali.	A
veke strohné!« »Čez noč so odprla se vrata,	Zapah	za zapahom razbít ... Zdrobila okóve je težke	A
odmakniti izkušam do tajnosti stoterih trd	zapah.	Vse nič!	A
Zaman si uma meč nabrušam. Kaj videl bi, da se	zapah	odpre? To spet, kar skrito je človeškim dušam	A
trudni. Krava in vol prežvekujeta v spanju,	zapah	je že legel na hišne dveri. Ogenj je ugasnil	A
zlato sonce, glej, prigreje, odpre sneženi se	zapah,	in sončeč stotisóč prismeje se tam, kjer mrl	A
počasi zaprl vrata, toda kakor hitro je spustil	zapah,	se je pognal v tek, kolikor so ga nesle pete	A
moje sobe ne zacvilijo, stopnice ne škripljejo,	zapah	zadnjih vrat se neslišno odpahne.Srečno se splazim	A
opljuskali z mrzlo vodo ter ga nato pahnili za	zapah.	Hotejec je bil kar zadovoljen s to srečo	A
hladno železje. Stresel je tiste rešetke, da je	zapah	votlo udaril.Notri je jasknilo in zadušilo zvok	A
sna in zdelo se mu je, da se na vratih premika	zapah.	Zjutraj je sklenil oditi.	A
Niso popustila. Velik lesen	zapah	je vzdržal.Galebji Simon in njegovi so odnehali	A
zpadajočem sadju, repi, zelju. Od zunaj sta spustila	zapah,	torej ni bilo ključavnice, to je bilo dobro	A
Magdalenka s svojim smehom ali stokanjem, odsunila je	zapah.	Ni ga sunila v bok, ni se razsvetlila celica	A
gleda in z roko za svojim hrbtom išče kljuko,	zapah,	ki ga je bil malo poprej spustil, da bi jo dvignil	A
koga imaš, ženska, kdo je tam? Potisnila je	zapah,	tam je nekdo ležal na postelji in hropel, nič	A
Lape je vrgel kramp na hodnik. Mrak je potisnil	zapah	na vrata.Kratko, piskajoče se je zasmejal:	A
to, da včasih te celice zaprejo, potiskal sem	zapah	sem in tja. Bilo smo v trdnjavi, vagon je	A
zvonec zjutraj in zvečer, poslušati, kako pade	zapah	ob desetih zvečer, odhajajoče paznikove korake	A
Poskušala je in se mučila in si otiščala roki, a	zapah	se ni ganil.Vlekla je na uho, kdaj se bo kak	A
Neizmerno togoten je sunil z nogo vanje in	zapah	je odletel.V sobi pa so stali okrog mladega	A
oknom in med drgetanjem šip končno premagal	zapah	ter ga odprl na stežaj.Kar je planilo v sobo	A
na srcem, moledujoč za naju. Odstranila sva	zapah,	odklenila vrata in odprla. Kofernica je stopil	A
in se naravnal na hribec k Mokarjevi kajži.	Zapah	je zacvilil, vrata so zaškripala, ko jih je	A
se vrnila na zadnje duri. Tamkaj je prijela	zapah,	da ga zarine.Toda kakor bi bil skoz zaprta vrata	A
stran 73 . / nite!«je roka obtičala na zapahu in	zapah	se ni premaknil.V njej se je dvignilo neznano	A
v roki se ji je tresla, desnica je popustila	zapah	in vsa plašna je Ančka zbežala v kamrico.Tamkaj	A
njim pritapljala Ančka v mrzli vročici, otipala	zapah	in ga zarinila.Omahovaje se je vrnila v noč	A
spoznal po glasu Vrencetovega fanta. Odrinil je	zapah.	Ves preplašen mu je povedal, kaj in kako je prebil	A
se je pa hitro vrnil k bajti in trdno zarinil	zapah.	Bal se je drugega medvedovega obiska.«	A
neslišno pritihotapila do vežnih vrat, odrinila	zapah	in izginila v noč.Pes pred hlevom je kratko	A
ji je prišlo. Namesto zabavljice je odrinila	zapah	in mu odprla. »Zgodaj hodite spat,« je rekel	A
Jančarica mu je zaprla vrata in potegnila čeznje	zapah.	Niti pogledala ga ni.	A
svetilko je stopila v vežo in naglo odrinila	zapah.	Ciril je prekoračil prag, se opotekel, da se	A
»Odpri!« je viknila nepotrpežljivo.	Zapah	je zaškripal, vratca so se odprla in skoznje	A
bila vesela. Božnar je šel v vežo, prijel za	zapah	in še enkrat vprašal: »Kaj je?«	A
Vse prav pa dobro!«	Zapah	je zdrsnil v zid.Božnar je svetil z dvignjeno	A
pokazalo, da je bil nasvet umesten, kajti železni	zapah	se je trdovratno upiral in tudi združenim silam	A
móči z oljem je z malenkostnim naporom izvlekel	zapah	tudi iz kipa.Komaj se je to zgodilo, se je že	A
plašč - tetino božično darilo - in tiho odrine	zapah	na hlevskih vratih.Med podboji se še enkrat	A
bila beseda, ki je odklenila vrata, vzdignila	zapah,	pred petindvajsetimi leti postavljen? ”Bog	A
mračno pritlično sobo. Za njim je zarožljal	zapah.	»Svojat nevljudna!« se je razjezil in začel	A
Lucijin ... Pol ure pozneje je nekdo odmaknil	zapah	od zunaj in vstopil.In glej!	A
lestvo. Maraž se je vzpel navzgor in se uprl v	zapah.	Hreščalo je in se vdajalo.	A
hlod in butali z njim ob vrata, da bi odnehal	zapah.	Ko smo se že bali, da odneha, je vzel oče samokres	A
stran 73 . / Na polpotu Repnik je odrinil	zapah	pri sušilnici in je zavalil še velik gabrov	A
začujejo se odznotraj koraki in nekdo je odrinil	zapah.	V odprte duri stopil je Groga; imel je veliko	A
je deklica v svoji sobi ter hotela poriniti	zapah	za duri. V istem trenutku pa pokne za hišo strel	A
siloma s puškinim kopitom na vrata, da je odletel	zapah.	»Luč vžgite!« vpije zopet oni pri vratih.	A
črepinjo z žegnano vodo, storil križ in junaško	zapah	odrinil od vrat ter obenem za dva koraka odskočil	A
pomagaj!« izdihne mlinarica. Ponkrac pa odrine	zapah	in odpre duri. Ker je bil mlin čisto na samoti	A
na vrata in kmalu je bila luč v veži videti,	zapah	se je odrinil in krčmaričin odraščeni sin je	A
ženski proseč glas, prišel je na duri in odrinil	zapah.	V borno izbico stopivša, je deklica videla razen	A
mostovžu pri Olginem in tetinem stanovanju porinila	zapah?	Nikdo ne more ven in midva ujameva ptička samega	A
pravi drugi. Gospodar premišlja, a potem odrine	zapah	in hlapec pomoli z levico leščerbo iz veže,	A
zaprto. Duri v veži so bile sicer priprte, a	zapah	je bil odrinjen.Krčmar je svetil po vseh kotih	A
kotih, celo dol v klet, potem pa porinil velik	zapah	za vežna vrata in se vrnil gor k bolniku.Akoravno	A
vtaknil ga v široko luknjo v vratih in privzdignil	zapah,	s katerim so bila zaprta od znotraj. »Tatov	A
založil z jedjo in z žganjem. Neslišno je odprl	zapah	in izginil v hrib in po tihotapskih stezah prišel	A
in porinili v veliko luknjo ob vratih močan	zapah.	Nato so spet sedli k veliki mizi.	A
ti bomo prijatelji!« Mož je potegnil debeli	zapah	in odprl duri.Jerica je vzela svojo drobno culico	A
škripajoče korake, ki so se vedno bolj bližali.	Zapah	je zaškrtnil in duri so se sunkoma odprle.	A
obraz in njene žive oči ‒ duri so zaloputnile in	zapah	je škrtnil na oni strani ograje.Danijel je še	A
se je zavzel in brez obotavljanja je odrinil	zapah.	Danijel in Marijandelj sta stopila hlastno predenj	A
Gab se ni nič obotavljal, ampak je odrinil	zapah	in odprl duri.Stopil je čez prag in se je razgledal	A
Slišite, stric?« Trdni	zapah	pri durih je pa že rezko zaječal; moževi jezni	A
tihotapsko bližal in jako počasi začel odpirati	zapah	na vratih. Polonica je kar sapo zadrževala.	A
Pomagajte, gospod opat umira!« Zdaj je odletel	zapah	in v sobo je stopil Jernej Kos. »Gospod	A
ženi lahko noč in gre v hlev. Vrata zacvilijo,	zapah	zaškriplje in spet je vse kakor prej: tiho,	A
in razsmradilih. Stene so motne, vrata imajo	zapah;	vse je narejeno tako, da si v tem kotičku res	A
v bivalnik. Job je slišal, kako je šklepnil	zapah	njene izbe; nikoli prej se ni zaklepala. Zapekel	A
pregradami in vsaka pregrada ima svoj kodni	zapah.	Hiša ima osrednji spomin in v njem je vtisnjena	A
naporom se jima je posrečilo premakniti zarjaveli	zapah.	Duri so zaškripale in neprijeten duh starega	A
kako so se spravili spat, kako je zaropotal	zapah	vežnih vrat in nato se je bajta zavila v hladni	A
debela glava. Zaškripal je ključ in zaropotal	zapah.	Hlapec je odprl težka železna vrata in zapodil	A
vstajajo mrliči iz grobov? In kdo je odrinil	zapah,	ki sem ga zapahnil znotraj?Da bi bil vse to	A
razletele se bodo; in skoraj nehoté odrinem	zapah.	Dva držita ranjenca, vsak na eno stran pod pazduho	A
Pogumno potrka na trhla vrata. Zarjaveli	zapah	zaškriplje in vrata se odpro.Za korak se umakne	A
Potem se je tiho splazil k skednju, odrinil	zapah	in natlačil velik koš sena.Vlekel ga je k hiši	A
kilometra po cesti; vrata, ki jim manjka zgornji	zapah;	pot preko polja; s travo zaraščena pot; steza	A
spet na levo.« »In na vratih manjka zgornji	zapah.	« »Da.«	A
tišina. Obe ženski sta zamišljeno strmeli v	zapah	kamina."Vem, kaj mislite s tem," je rekla Janet	A
požara vrata možno odpreti od znotraj, toda čez	zapah	je bila nalepljena velika rdeča nalepka z napisom	A
" je vprašala Jen in nežno položila prst na	zapah.	Moje olajšanje se je razblinilo.	A
Pod dihom rahle besede se taja led okoli srca,	zapah	odleti za zapahom in v blaženem pogovoru se	B
drami se strah, / in vrata so tenka / in trhel	zapah.	Med smrekami plove, / ognjeno oko, / prihaja	C
ogledali šele včeraj. Ubežnika so vrnili za	zapah	Celje -	D
kamnitega portala pri stranskih vratih, sprostil	zapah,	poškodoval hrastova vrata in vstopil v cerkev	D
menjalnico, pri blagajniškem pultu poskušal sprostiti	zapah,	vendar mu to ni uspelo. Lastnik menjalnice je	D
protestom ljudi vztraja, da bo Sadat ostal za	zapah,	dokler ne bodo našli (dveh) napadalcev.Predstavniki	D
garažnih vrat, na njih razbil šipo in sprostil	zapah	na vratih.Ko je vstopil v garažo, ga je zalotila	D
zgradbo je zrasel nov moderen prizidek, ki kakor	zapah	štrli iz starega poslopja Reichsbank in zbuja	D
vstopiti, je segel z roko v notranjost in odstranil	zapah.	Pomagalo je proti živalim, kradel pa tako ni	D
da bo letos obiskal Hrvaško, se odpre železni	zapah	in z indijskim pozdravom vstopi italijanska	D
13. del ključavnice, ki sprosti ali zatakne	zapah,	15. spora, 16. sijaj, lesk, 19. složnost, 20	D
Črne na Koroškem in 21-letni domačin. Zvila sta	zapah	na oknu, ga odprla in vstopila v notranjost	D
vratnih kril, dva podboja, cement, kovinski	zapah	in še nekaj drugih stvari.Tatova so zalotili	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani