visočini (11)

zvezda vrh neba, ko utrne se... Ti je v jasni	visočini	več ne pričakuj! Tvoji, srce, so spomini in	A
voliš si kraj in čas in pot. Po jasni švigaš	visočini	sam lepa zvezda sred zvezdá, in k meni tudi	A
trenotku podvije noge in skloni glavo. Onadva v	visočini	sta se strnila samo za hip, nato sta se trepetaje	A
da prvi hip nekoliko očara oko, če stojiš na	visočini	ter zreš na skupaj stlačene stavbe pod seboj	A
strelice v Urhovce, ki so se obesili po položni	visočini.	Urh tega ni bil premislil, zmeda se je zdaj	A
ki izmed velikih poslopij kipi in o katerega	visočini	je že toliko slišal povedati.Iz vsega srca zdaj	A
najlepših na svetu; tudi ura je napravljena na taki	visočini,	da Bog nas varuj.Take lepote popisati ne morem	A
ravno preplezal steno. Obstal je za trenutek na	visočini,	potem pa hipoma izginil. ‒ »Ha, kaj se je prekotalil	A
gor, pa je zagledal Meno, ki je sedela tam na	visočini	in mu mahala z rokami.A Kekec se ni ustavil	A
obdrgnil kolena. Kakor bi trenil, je stal na	visočini	kraj jokajoče deklice.»No, ali me vidiš, Menara	A
Veliki Golak in sosedni Mali Golak (1480 m) sta	visočini	sredi dinarsko divje navdahnjenih širin Trnovskega	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani