vdova (1.456)

žlahtni gospod ŠTERNFELDOVKA, mlada bogata	vdova	MONKOF, Tulpenheimov prijatelj JAKA, župan	A
drugače ‒ sila kóla lómi. TULPENHEIM Da le moja	vdova	nič ne zve!Ti veš, da sem s tabo vred siromak	A
zasebnik Helena, njegova vnukinja Gospa Čopova,	vdova,	posestnica Milan Čop, njen nečak Skobec Vrabec	A
ima denar, ne ostane nikdar sam. Dobrinova	vdova	se bo lahko pri sedmini svojega moža znova zaročila	A
premajhna, in če jaz umrjem, ob čem bo živela moja	vdova?	KOREN To skrb prepustite vdovi sami, ki si	A
hči; grof Anselm in dražestne njegove sestre;	vdova	baronica Vitruvio; signor Placentio in njegove	A
ljubezni; jaz pa umrjem nevesta mlada, mlada	vdova!	- Dojka, le hitro!	A
pevec Slovenom FRANKOVSKI MENIH ZORISLAVA	vdova	slovenskega kneza in vojvode Čeligoja GROZDANA	A
vse do zadnjega izvem. TUGOMER Zorislava,	vdova	Čeligojeva. MENIH Čeligojeva?Onega, ki je	A
se ti tako mrzlo vedeš proti njemu. Ali hočeš	vdova	ostati? ZORISLAVA Uživaj ti nedolžno ljubezen	A
SEDMI PRIZOR ZORISLAVA sama: »Ali hočeš	vdova	ostati?« ‒ to vprašanje, kolikokrat sem ga od	A
, nje ljubi. Pečarica, bogata kmetica in	vdova.	Kmet Žagar.	A
Saj jih nismo devali v grob! Jaz sem	vdova	in edinec mi je odšel, pa se nisem zajokala	A
podpore, kdaj vgásnila bila bi kriva vera, bi	vdova	ne bila žen marsiktéra! Tvoj pot je v Oglej	A
mi umira! . / . / stran 78 . / DOMOVINI O	vdova	tožna, zapuščena, ti mati toliko sirot, s krvjó	A
besedju o zavzetem je poroka, a ovijalka hoče biti	vdova,	zasuče meč brez hlipa in brez stoka. Je prvikrat	A
»Saj ste še fant od fare. Hudimana, da sem	vdova,	pa se vzameva, ali ne?« Drozgu se samo	A
da s svojimi besedami zastira njegov urnik. »	Vdova	z otrokom, gospod stražnik.Ne, res se ne bi	A
samec takšna reva, da čaka, kdaj si bo položila	vdova	njegovo dlan na prsi!A kaj bi, če te vso mladost	A
se je udala pred to premočjo - kakor postarna	vdova	pred vojaki - in se morda prav kakor ta začudila	A
Jaz sem zdaj čisto iz sebe. Sem	vdova	po oficirju kraljevine SHS in mene sosedi tako	A
da se samozadovoljujem. Ker sem že 15 let	vdova	po oficirju in nimam nobenega moškega.Že tako	A
štalce in se pogovarja s Herodežem... tista lepa	vdova	stoji z njima, vino pijejo... v zadružnem domu	A
se, da ga obiskuje tudi kneginja Obolenska,	vdova	polkovnika Borisa Aleksandroviča, poveljnika	A
Ni je zanimalo, s čim se ukvarja. Bila je	vdova,	stara 24 let in modna kreatorka pri zasebnem	A
se je bil mož k Rožančevi Mini, ki je bila že	vdova,	ko se je on še pretepal s fantini.Rožanec pa	A
ni, ker se ni znal še hliniti. Ko je mlada	vdova	še nekoliko pomolila ob svežem grobu, se je	A
Naj umrje potem mož ali žena, bo vdovec ali	vdova	dobro vedela, pri čem je.Če pa ni tega vzajemnega	A
upniki, o katerih ni prej nikoli nič slišala	vdova,	in zahteva se marsikaterikrat vračilo dolgov	A
ki je zadela hišo, in potem prošnja, da naj	vdova	kmalu poravna, kar se je bil zadolžil rajni	A
ust pritrgal, in da bi bilo lepo, če bi jih	vdova	vrnila, da bi rajniku teh par krajcarjev ne	A
so nosili dva venca: enega sta bila poklonila	vdova	in sin, drugega Muren.Za krsto je stopal z materjo	A
vendar obdržali ga niso. . / . / stran 192 . /	Vdova	trgovca Filipa se je odpravljala ravno od doma	A
bolno Marjeto. . / . / stran 18 . / Bolna	vdova	in tudi Logarjevi so bili v strahu, ko zvečer	A
nanj, kakor bi bil moj.« »A Jurij?« vpraša	vdova	s takim glasom, da se je videlo, da vanj nima	A
Ni več tak, kakršen je bil.«	Vdova	je poznala Mino, da je poštena in pobožna žena	A
ki so šli ravno od svetega obhajila nazaj.	Vdova	je bila že prav slaba, ko je prišla Mina s Tončkom	A
»Bila sem ‒ ali le kratek čas.« »Ste torej	vdova?	« Krčmarica sramežljivo povesi oči in polahko	A
tretjino, drugo ostane Anki, bratovi hčeri.	Vdova	je dolgo žalovala po možu in vsakemu, kdor je	A
Baba in babica sem, torej dvakrat baba ter dasi	vdova,	nimam právdice, kar bi jo kdo za psom vrgel	A
stanoval pri Grgićevi majki. Poštena in skromna	vdova	je blagohotno skrbela za njegovo udobnost.	A
preseda. Njene težnje merijo vse v Srbijo, dasi je	vdova	po avstrijskem častniku.Ta bi nas z loparjem	A
odbila in gospa Ljubica je sedaj že dve uri	vdova	pri živem soprogu. Imela je dva moža in eden	A
mati, Katra Oražmova, je pred nekaj leti kot	vdova	upravljala majhno posestvo, s katerim je šlo	A
vredne: pet nedoraslih otrok, nepreskrbljena	vdova	v najlepših letih, toda brez dote!Jako žalostno	A
je leposlovnih, jih bo žena, neutolažna moja	vdova,	razposodila.Pa žena ne pazi, in če je delo v	A
gostilna in vino, se bo Smuk hitro izpil, in če bo	vdova	... Zavedala se je svoje pregrešnosti, ko misli	A
kandidata. . / . / stran 21 . / Mati Polona,	vdova	že pametnih let, se je sukala v kuhinji, veliko	A
Taka nesreča; umorjen! Uboga	vdova	in otroci!Ta žalost!	A
repenči zoper vsako podporo ‒ naj nadenj leta	vdova	s svojim drobižem, bo videl, kako je to.Ali	A
»Križani Bog, kakšen si! Veš, da sem	vdova	in brez otrok ‒ kar je moje, bi bilo njegovo	A
lopato smrdljive žlindre in ni vedela neutolažna	vdova,	kaj bi z njo, ali jo naj vrže na gnoj ali naj	A
13 . / IZGUBLJENI SIN Bajtarica Neža je bila	vdova.	Njen mož je bil drvar.	A
stala prej revna lesena hišica. V njej je živela	vdova	Liza.Lovila je dnine po vsej vasi, naj je bilo	A
odžirati edini sad, ki ga imava,’ se je razjezila	vdova	Liza. Naglo je z burklami porinila lonec v peč	A
s prstom več zanjo in da še učaka ure, ko bo	vdova	Jančarica gledala za njim zaman. Toda v istem	A
se neveste nič kaj ne pulijo. E, bo pač kaka	vdova	dobra ‒ po vojski.« Ob tem je France nehote	A
»Čisto gotovo. Takale	vdova.	Še kaka dvajsetletna ji ni kos.«	A
vojske od mož in sinov. Odkar je bila Jančarica	vdova,	ni imela kaj iskati na pošti.Vselej po maši	A
Samo čutim, da se mi godi krivica.	Vdova	sem namreč in štiri otroke imam.Pa vam po pravici	A
sredi tega nejasnega kolo barja je stala stara	vdova	Strniška in se mu rogala.Tujo, laško govorico	A
hiša, tiha in samotna, kakor njena gospodinja,	vdova	brez otrok. Pred hišo so rjavele zorane njive	A
kolovozu preko Strniškinih travnikov proti cesti.	Vdova	je stala zamišljena in žalostna pri oknu.	A
V nekaj tednih, kar so sekali gozde, se je	vdova	očitno postarala. »Čudno, da vam niso	A
kar prijazno nasmehnila. Saj je po svoje reva,	vdova	je, trideset glav živine ima, pa samo dva fanta	A
skrbno in prijetno zakrita. Jaz, sirota, pa sem	vdova	in polno, izkušenj in izkušnjav bogato življenje	A
smešna in usmiljenja vredna, kadar je žalujoča	vdova	...“ ”Tisti mladenič je bil napol otrok!“ je	A
da je ločena od moža, drugi so pravili, da je	vdova,	govorili pa so tudi, da ni ne vdova, ne ločena	A
da je vdova, govorili pa so tudi, da ni ne	vdova,	ne ločena žena, temveč samo prijateljica svojih	A
oči pa so gledale čisto in mirno. ”Jaz sem	vdova,	črna bluza me razodeva!“ Jošt je zardel.	A
Francka je služila pri Mariševki.	Vdova	je bila stara in suha, na obrazu in na rokah	A
mlada, če je okrogla, smehljajoča, zgovorna	vdova,	ali če ima moža pijanca in kopo umazanih, razcapanih	A
dežja, ne jutranje rose; tako boš žalovala,	vdova	brez otrok, in nikogar ne bo, da bi te tolažil	A
oblečena in otroka je vodila za roko. Morda je že	vdova	... Koliko je let, ko sem prepeval slavo sinjeoki	A
me že in me poznaš, lepa mlinarica, čednostna	vdova!	Le hitro gor, le urno v izbo; dolgo sem hodil	A
po belem telovniku. Tako je bilo, kakor da je	vdova	razgenila poročno obleko ter potočila nanjo	A
ter potočila nanjo drobno solzo ... Nato pa je	vdova	spravila obleko v skrinjo, zaklenila je skrinjo	A
je domotožje. Kolikokrat mu je pisala mati	vdova	iz Ljubljane, vabila je Herbarta domov z divje	A
stran 36 . \/ jem svetega Petra. Nato je živela	vdova	samo svoji pobožnosti in se je odpovedala vsemu	A
in železno roko je zavladala po moževi smrti	vdova	Katra na Peči.Kakor da je od mladih nog rastla	A
posvetiti Peči vso svojo delavnost, skrb in nego.	Vdova	Katra je po smrti moževi čutila, da ji je treba	A
preračunjeno, da se mogoče že nadeja, kako bo v kratkem	vdova,	ta misel je z grozno težo pritiskala na njegove	A
užitek in še tega le do tedaj, dokler ostanete	vdova.	Tak je bil vaš mož!	A
Tolminka, ki je bila omožena v Firenci in se je kot	vdova	vrnila v Tolmin, tu umrla in darovala cerkvi	A
je bilo slišati glasno ihtenje. Gašperjeva	vdova	Anica se je bila zopet raztožila.Hči Tončka	A
Ni se bil še vrnil.	Vdova	je tarnala, kdo bo postregel ljudem s kruhom	A
Gradnikovo iz Čiginja je imel. Zdaj je	vdova.	« »Bog pomagaj,« je vzkliknil Bizalj, »to je	A
»Ugani jo, Tone!« »Ali je dekla ali	vdova?	« je resno vprašal Božič. »Dekle, prav od fare	A
Šime Cvetrežnik, Jakob Zlatoper, Urh Bogataj,	vdova	po Tonetu Krivcu in Luka Muznik.Tako.	A
pridružil; kot materialist je vedel, da velja	vdova	za devet deklet.Bojeviti Nikolaj Strassoldo	A
drag, kakor da mi je brat.« »Vzameš ga, ko boš	vdova	po meni,« se je pošalil Gradnik in dejal vedro	A
stran 322 . / Stregla mu je gospa Marjuta,	vdova	po dacarju Bašinu, brez otrok, a očividno ne	A
Zdaj je vedel.	Vdova	je, še kaj čedna, očividno pobožna in poštena	A
Zardela je. Morda zato, ker se kot	vdova	ni mogla bahati z zvestobo, podobno zvestobi	A
slemenu in ga čakala, čakala... Bila je videti kakor	vdova,	ki ji je moža vzela vojna vihra... Smilila se	A
Preveril sem na terenu. Res,	vdova	Angela je želela dati del svojega posestva,	A
»Jaz vam dam tristo trideset.«	Vdova	je bila neodločna.Hlev bi raje dala meni v najem	A
let. Bila je sicer tudi nekaka polovičarska	vdova,	ker je bila ločena od virtemberškega prestolonaslednika	A
Sem in nisem!« je ponavljal markeze. »Torej	vdova!	« »Vdova in ne vdova!« je zaihtela Margerita	A
»Torej vdova!« »	Vdova	in ne vdova!« je zaihtela Margerita. »Sveti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani