tilda (244)

www.omnibus.se/beseda) Vsebina Črni panter 4	Tilda	na Križu 36 Hrepenenje 62 Vesela zgodba 104	A
bobna s prsti po mizi. . / . / stran 36 . /	Tilda	na Križu I. V krčmi, kamor zahajam, mi je	A
kakor dvoje mišek s špičastimi gobčki. Ime ji je	Tilda	in vsa je majhna, igračkasta, lahka in skočna	A
boste precej pridni!« . / . / stran 37 . / »	Tilda,	« sem jo vprašal jaz, »ali ti bo dal tvoj gazda	A
Takrat mi je položil nekdo roko na ramo.	Tilda	se je stresla in zbežala, jaz sem se ozrl in	A
nista znala, samo nasmihala sta se. In tudi	Tilda	je bila taka.Preprosta je bila in skromna, nikoli	A
silnih ramah za vedno odneslo v burni svet.	Tilda	je bila lepa kakor majniško jutro, visoka in	A
stare prodajalne, izletne gostilne v okolici.	Tilda	še nikoli ni videla matere tako živahne, še	A
je izpreminjal vsak hip, še nikoli ni videla	Tilda	takega človeka.In med vse njegove besede je	A
Sama od sebe so se smejala njegova usta.	Tilda	ni vedela, ali ji je ta človek všeč ali ne;	A
pomeni Sterletov obisk. . / . / stran 20 . / »	Tilda	je še mlada, šele sedemnajst let ima,« je rekla	A
dvajset deklet. In bolj premožnih, kakor je naša	Tilda.	Daleč proč od sveta smo, kdaj pride kdo semkaj	A
zet. Morda tudi Sterle ni tak, kakršnega bi	Tilda	zaslužila. Ali izbirati ne more.«	A
svetovala, da ga vzameš.« »Kaj moram?« je vprašala	Tilda	in solze so ji stopile v oči. »Ne moraš, draga	A
dober človek in da bi bila srečna z njim.«	Tilda	ni odgovorila.Vzela je slamnik in odšla ven	A
Kakršen je on, takšna je njena sreča.	Tilda	se je vrnila zvečer domov mirna in pripravljena	A
ne more potovati, pričakuje, da jo Roman in	Tilda	obiščeta takoj po poroki. Poleti ima Roman kot	A
stanovanje, hišo in sobe, v katerih bo živela	Tilda	prvi čas svojega mladega zakona. Ali vselej	A
morala nekaj dni ostati v postelji in ji je	Tilda	dajala vroče obkladke. Zdravnik je trdil, da	A
vrednosti kakor zaradi dragih kamnov in zlata.	Tilda	ni bila še nikjer zdoma, nobenkrat se še ni	A
hišico se je kočija ustavila. Tukaj se je	Tilda	prvikrat začudila nad svojim možem. Kaj ni rekel	A
vse premore.« Ljubezen?! se je prestrašila	Tilda	v duši.‒ Kaj ga ljubim?!	A
Še pred leti, ko si bila ti še otrok.«	Tilda	je ihtela.Stemnilo se je pred njo, zbala se	A
dolžnost mi je to in izpolnjevala jo bom,« je rekla	Tilda	glasno.In beseda »dolžnost« ji je dala čudno	A
Da, smejati se zna zelo lepo,« je pritrdila	Tilda.	Pri obeduje vprašala mati Tildo: »In kaj ti	A
je doma. V Dragi jo dobim,« je pripovedovala	Tilda.	»Kaj je res?« je vprašala mati sina.	A
verižico, kakor si rekel,« je dejala mati. »A ti,	Tilda,	« je rekla snahi, »mu nikar vsega ne verjemi	A
verjeti vsega.« Z začudenimi očmi je gledala	Tilda	mater in sina. Spet ji je posegla mrzla, kruta	A
III. Že tri tedne je bila	Tilda	v Dragi, kjer je bil Roman graščinski oskrbnik	A
podgane so se tam redile. Mnogo si je prizadevala	Tilda	prve dni, da se iznebi tesnobe, ki jo je spenjala	A
saj res živiva kakor goloba,« si je mislila	Tilda.	»Zakaj sem se toliko bala?	A
ti je vendar tako slabo, moj Bog?!« je ihtela	Tilda	v strahu in resničnih skrbeh. On se je zasmejal	A
Pijan?! Še nikoli ni videla	Tilda	pijanega človeka. On je pijan ...	A
postane; dozori, spametuje se. Vse naj ji piše	Tilda,	če se je že kdaj napil, kolikokrat je že izostal	A
veruje, vedela je, da ga zakon predrugači.	Tilda	tudi tašči ni pisala ničesar o Romanovem ponočevanju	A
in tuja, neprijazna človeku. Sama je sedela	Tilda	popoldne v sobi pri oknu, naslonila je glavo	A
človeške. »Izgubila sem se v goro,« je mislila	Tilda.	»Nikjer ni žive duše.	A
Njena mati je prišla, da ji bo v pomoč.	Tilda	se je bala matere in veliko razmišljala, kako	A
so s tarokom in končali s hazardnimi igrami.	Tilda	je slutila vse to.Kajti vedno manj denarja ji	A
če se mu je dekletce zasmejalo v obraz, če je	Tilda	privezala čist, bel predpasnik čez obleko, vse	A
ki skače v gozdu in trga jagode ob stezi.	Tilda	je molčala, nič ni izpraševala, kakor da ničesar	A
sladke besede, in že je morala pripravljati	Tilda	perilce za drugega otroka.Ni bila stara še devetnajs	A
prijatelje tudi na dom. Zbirali so se zvečer in	Tilda	jih je pogostila, kakor je vedela in znala.	A
luni in zvezdah. Trudna in medla je sedela	Tilda	med njimi in po cele ure ni izpregovorila besede	A
prijatelje je povabil, komaj da je mogla stati	Tilda	na nogah. Bilo je pitja in vpitja vso noč; Roman	A
njegovega sina slava, kakor se spodobi. Ali	Tilda	je morala naslednji dan zopet leči.Dekla Liza	A
da Sterle ni več vodil prijateljev na dom.	Tilda	si je oddahnila; neskončno je trpela v tistih	A
molčati, ne bi mogla zdržati,« se je branila	Tilda.	S solzami v očeh se je poslovila od zveste Lize	A
Neprenehoma so loputala vrata. A	Tilda	je bila slaba in bolna kakor še nikoli.V glavi	A
Veseli me, da smo ji napačno prerokovali.«	Tilda	je ležala negibno v silnih bolečinah.Še mislila	A
takoj bi bila pri moči. Tedni so potekali in	Tilda	je še vedno ležala bolna. Zunaj je postajalo	A
štorkljala s svojimi težkimi čevlji okrog po sobi;	Tilda	je mislila, da ji hodi po možganih.Neizrečeno	A
napravil majhno operacijo, in čez štirinajst dni je	Tilda	vstala. Taka je bila njena mladost.	A
Taka je bila njena mladost. Drugo leto ‒	Tilda	je bila stara takrat nekaj čez triindvajset	A
Stric Robert jo je objel. »To si ti,	Tilda?	Ah, škoda te je za tega nesrečnega falota!Kje	A
bojim se in sama ne vem česa,« je zatrjevala	Tilda.	»Ali je že zahteval kdaj od tvojega očeta denar	A
tvojega očeta denar?« »Ne, še nikoli,« je rekla	Tilda	in pritisnila roko na srce. »Moji starši ničesar	A
»Da, včeraj popoldne.«	Tilda	je zajokala. »Morda je najbolje zanjo, da je	A
pridi k meni; rad storim, kar je v moji moči.«	Tilda	je vzdignila glavo.»Da, prosim te, če moreš	A
rokah, je bila namenjena za vrtnarja. Tako je	Tilda	uživala samoto, ki je je bila zdaj tako potrebna	A
takrat v Trstu, tako je zdaj govorila o Romanu	Tilda:	ni slabega srca, le premehek je, vsem vplivom	A
Morda ga bo to pretreslo in spametovalo.	Tilda	še ni obupala, mama naj se nikar ne boji, tudi	A
človeka, kakršen je Roman. Saj ga tudi ona,	Tilda,	ni razumela.Morda je bila preponosna, ni mu	A
obupne, da je to samo kriza, ki gotovo preide;	Tilda	je polna poguma in vere. Toda Tilda v svojem	A
preide; Tilda je polna poguma in vere. Toda	Tilda	v svojem srcu ni imela toliko zaupanja.Silno	A
vedeli, kaj to pomeni. Jeseni se je preselila	Tilda	na svoj novi dom.Imela je veselje za gospove	A
streho, po vodo so morali hoditi precej daleč in	Tilda	je morala prijeti za vsako delo.Naučila se je	A
in parado?« Nikoli ni mogla razumeti, da dela	Tilda	to zaradi sebe same, da se ne zapusti najprej	A
pošiljal še dosti redno vsak mesec svoj prispevek.	Tilda	je porabila denar za popravilo hiše, za davke	A
pri vas, čez par dni pridejo moje stvari.«	Tilda	se je ustrašila, da se je vse zazibalo okrog	A
je bil, kadar se je malo skrbneje oblekel.	Tilda	je čakala zvečer z večerjo nanj.Ali ni ga bilo	A
površnika ne. »Kaj si počel?!« se je zavzela	Tilda.	»Kaj bi počel?	A
je dobil na Tirolskem nekje službo na žagi.	Tilda	si je morala izposoditi denar, da mu je kupila	A
na stopnice. Čudila se je, od kod je bolehna	Tilda	dobila novih moči. Oh, z rokami, s pestmi se	A
droben, boječ dekliški glas: »Mama, mama!«	Tilda	je vstala in stopila k hčerki. »Kaj ti je, dete	A
in ne umrjejo! Elica in Mirko sta močna in	Tilda	je skrbna mati, bo že pazila.Poznejše dni si	A
bila, nikdar je ni poznal take. »Prišel sem,	Tilda,	« je rekel. »Prepozno si prišel,« mu je odgovorila	A
Živelo se je s tem.	Tilda	si je naročila včasih nekaj knjig in še celo	A
premaknili v njegovo, ko smo popravljali, pa nismo.«	Tilda	je vedela, da ne bo zaradi meje, da se tiče	A
pooblastilo, uredim za vas, kar je treba.«	Tilda	je dala pooblastilo in odšla domov neskončno	A
/ . / stran 103 . / ima tako slabo kakor ta	Tilda,	princesinja...Gnetli bi se h grobu, zijali v hčer	A
nepraktične igračke v dar. Če bi se obrnila	Tilda	nanju, bi pač dobila večjo podporo ‒ miloščino	A
otroka v naročju. »Kaj pa delate?« je vprašala	Tilda.	»Lena nama je vse popoldne pripovedovala pravljice	A
«	Tilda	je poslušala to otroško govorico, ki ji je bila	A
sinu, njenemu bratu, ki je profesor v mestu.	Tilda	je odpisala, da bi rada živela z njim, a da	A
dovoliš, ne?« »Oče si jima,« je odgovorila	Tilda	in pogrinjala mizo za večerjo. Njeno srce je	A
sploh še videl ni. »Kri govori,« je mislila	Tilda.	Privoščila mu je, da sta bila otroka ljubezniva	A
vrta. Roman se je z otrokoma igral v sobi,	Tilda	je z Leno pripravljala v kuhinji obed. Kar so	A
»Žandarji!« je zaječala.	Tilda	je planila v sobo. »Kaj si storil?!« je zakričala	A
»Zakaj?! Govori, zakaj?!« je vpila	Tilda.	»Zaradi velikih goljufij in defravdacij, ki	A
Kaj je mogoče, da je resnica?!« je izpraševala	Tilda	obupano.In vendar je vedela, da je gola, strašna	A
težke ječe. Ko je bilo vse končano, si je	Tilda	oddahnila.Nastopilo je, česar se je bala, pred	A
Prav imenitna muha je in on jo ima zelo rad.	Tilda	je razumela, da je napisal to historijo o muhi	A
Vse popoldne so se izprehajali ob morju.	Tilda	je pripovedovala otrokoma o njem, da je bil	A
Rajko je bil takrat štiri leta star.	Tilda	je sedela zvečer za hišo na vrtu, nekaj je šivala	A
je z netajenim materinskim ponosom pritrdila	Tilda.	Rajko je pritekel iznova izza vogla; zaletel	A
Lena. »Da, popolnoma moj oče bo,« je pritrdila	Tilda.	»Ravno včeraj sem gledala njegove fotografije	A
morete govoriti kaj takega,« jo je zavrnila	Tilda	trdo in vstala.»Nikar mi tega več ne recite	A
Saj ste ga videli ravnokar, kako zna.«	Tilda	je pobledela, njen obraz se je zresnil in kakor	A
odšla v kuhinjo. V čudnem razburjenju je ostala	Tilda	na vrtu.Skrivnosten strah ji je zatrepetal v	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani