tiho (11.021)

je kuta načičkana, še menih ni čist. A zdaj	tiho,	tu so. Pater Melhijor in Eneja Silvij se umakneta	A
nocoj pripelješ Friderika v mojo spalnico,	tiho	in brez suma, ti že veš, kako. JOŠT A njo	A
Veronika Deseniška. ARON Previdno, počasi,	tiho.	V teh starih dvorih midva sva nezvana gosta,	A
Prisegam ti, gospa, pri Bogu. VERONIKA O, moje	tiho	Zagorje, kjer teče zibka mojemu sineku ... ARON	A
žené enkrat v svojo mrežo ujamejo. NEŽKA	Tiho	bodi! MATIČEK Al veš, Nežka, da jaz za naprej	A
igle do igle ‒ Nežka, ne smem dalje misliti! ‒	Tiho,	nekaj mi je v glavo padlo ‒ skozi mojo ljubezen	A
podveza in zraven spomin na mojo Nežko ‒ NEŽKA	Tiho	bodi, kvanta!Ga na usta udari.	A
Kdo jim je rekel semkaj priti? ŽUŽEK	Tiho,	tiho!Nikar se ne jézi!	A
Kdo jim je rekel semkaj priti? ŽUŽEK Tiho,	tiho!	Nikar se ne jézi!	A
zatisnil, da nisem celó nič slišal. ŽUŽEK	Tiho!	Ljudje prihajajo.	A
Kaj mu bomo na glavo dejali? ‒ Le	tiho,	že vem ‒ pórtek in to praznično pečo.Gre skozi	A
al vsaj tukaj ti bom branila ‒ ‒ BARON O le	tiho!	‒ ‒ Jaz bom tvojo skrivno Nežo na dan spravil	A
‒	Tiho,	jaz se moram namesto njega noter zapreti. Gre	A
Tak jaz ne lažem, moje oči lažejo. NEŽKA	Tiho	bodi, ljubi moj, nič se ne zgovarjaj: medve	A
da bi pravico govoril. NEŽKA k Matičku,	tiho:	Si videl fanta? MATIČEK k Nežki, tiho:	A
tiho: Si videl fanta? MATIČEK k Nežki,	tiho:	Videl sem ga; ves je polomljen. NEŽKA tiho	A
Videl sem ga; ves je polomljen. NEŽKA	tiho:	Božček! GOSPA k baronu: Veš, kaj je; kar	A
potlej ne boste mene krivega delali. NEŽKA	tiho	k Matičku: Glej, da ga spraviš. MATIČEK Vaša	A
dol, kakor da bi iz nebes priletel ‒ NEŽKA	tiho	k Matičku: Zavrni, zavrni! MATIČEK Pijana	A
To se ve ‒ ‒ ko bi ga bil videl. NEŽKA	tiho	k Matičku: Ni ga videl. MATIČEK Kaj je to	A
BARON pismo ogleduje. GOSPA k Nežki	tiho:	Pismo na prefekta v Ljubljano. NEŽKA tiho	A
tiho: Pismo na prefekta v Ljubljano. NEŽKA	tiho	k Matičku: Pismo na prefekta v Ljubljano.	A
Matička: Pravijo, al bote uganili? MATIČEK	Tiho	bodi, neslanec! BARON Tak tedaj ne veš?	A
Pismo ogleduje. GOSPA	tiho	k Nežki: Da bi pečat popravili. NEŽKA tiho	A
k Nežki: Da bi pečat popravili. NEŽKA	tiho	k Matičku: Da bi pečat popravili. BARON	A
na tako vižo se zopet ne bom možila ‒ GOSPA	Tiho!	‒ Kaj bi pak bilo, ko bi jaz sama namesto tebe	A
‒ Al mora Nežka tudi zraven biti? NEŽKA	tiho	k Matičku: Le pojdi, le pojdi; drugo ti bom	A
ŽUŽEK Baron mi je tudi zastopiti dal.	Tiho,	ravno prihaja! DESETI NASTOP Baron, Žužek	A
Naj mi povedó, kdo je moj oča? ŽUŽEK O le	tiho,	ga bomo že našli.Tedaj »contra N. N., vulgo	A
bo nikoli treba teh pijavk najemati. ŽUŽEK	Tiho!	‒ Gospod Zmešnjava, naj oní narprvič njegov revêrz	A
Zakaj nemško ne znam prav. ŽUŽEK	Tiho	bodi! ZMEŠNJAVA Ker je pak le-ta revêrz mojega	A
morebiti ne velja ‒ . / . / stran 86 . / ŽUŽEK	Tiho	bodi!K Zmešnjavi.	A
podajaš na take službe ‒ Se ujame in potlej bolj	tiho	reče.Ti vse prav narediš, Jerca; ti si pridna	A
‒	Tiho!	‒ Nekdo prihaja.	A
na stran: To je Tonček! TONČEK stoji:	Tiho,	tukaj se nekaj majè.Se moram le hitro v utico	A
zastonj moje srce ne bije tako hitro ‒ GOSPA	tiho:	Proč pojdi! TONČEK Če te je usmiljenje proti	A
gospo za roko prime: Tukaj ého odgovarja; bolj	tiho	govôri.Tebi ni treba na to misliti; ti si tako	A
gre mimo? MATIČEK glasno: Jaz! BARON	tiho	h gospe: Matiček je!‒ Proč beži.	A
ogledúje in pravi hitro: Vaša gnada! NEŽKA	Tiho	govôri! MATIČEK Sam Bog jih je pripeljal!	A
nevesta, kaj menijo, kje je? NEŽKA Tak vsaj	tiho	govôri! MATIČEK hitro: Moja lepa, zvesta	A
za mana; morebiti je notri ostala. NEŽKA	tiho	k Matičku: Baron Nalêtel. BARON noter v	A
noter v utico: Nežka, si notri? MATIČEK	tiho:	Notri jo išče ‒ NEŽKA tiho: Ni je spoznal	A
Notri jo išče ‒ . / . / stran 127 . / NEŽKA	tiho:	Ni je spoznal. MATIČEK Če hočeš, bova ta	A
hudiči! MATIČEK jo pelje proti utici in pravi	tiho:	Ga slišiš, kako kolne?Glasno.	A
BUDALO Ha, ha ‒ gnádljivi g-gospod so! BARON	Tiho,	živina!‒ K Matičku, jezo nazaj drži.	A
moje so v Ljubljani. JERCA poje k Tončku:	Tiho	bodi, jaz bom tvoja, le ostani, le ostani!	A
TULPENHEIM Nič naj se ne bojé!	Tiho!	Nekdo prihaja.	A
zdaj ima že šest doktorjev okoli sebe. MICKA	Tiho!	Oča me kličejo.	A
se pri sedanjih časih ne plača. MONKOF	Tiho!	Nikar takega šuma ne delajta!	A
verjamem, ni mogoče. JAKA Anžè, če ne boš	tiho,	ti bom jezik odrezal. ANŽÈ Klobuk imam tudi	A
Bom kmalu spet prišla. ANŽÈ (malo bolj	tiho,	da Jaka ne sliši): Da te kakšen gosposki duh	A
molčal in sem mu figo v áržatu molíl. JAKA	Tiho!	Zdaj prihajajo.	A
GLAŽEK Kaj, jaz kópan, jaz? (Zase):	Tiho	bodi, Glažek! S kmetiškimi fanti ni dobro norce	A
Monkof? MONKOF Še tega mi je manjkalo! (	Tiho)	: To je hudič od ene žene!Tukaj!	A
Brizga mu pod pazduho in mednožje. DEDAL	tiho	: Saj ne razgrajam. LOJZE: Zdaj ne.	A
Ti tvoji so od hudiča. Prej si bil	tiho,	pa je bilo dobro, zdaj pa si tiho, pa ti rečejo	A
Prej si bil tiho, pa je bilo dobro, zdaj pa si	tiho,	pa ti rečejo: tovariš, zakaj se pa ti ne izjasniš	A
Absolutna reva. MAREK	tiho	: Ni ga treba poniževati. JANKO: Sami ste	A
dokler tega dela lepo ne dokončamo. In potem boš	tiho	kot miška.Boš? Neli, srce?	A
Profesor sede na zaboj ob steni. HABILIS (	tiho)	: Pokličite VSE sodelavke.Honza, daj mi pasji	A
stisne zobe. VOJAK: (skozi stisnjene zobe,	tiho,	da ga sliši samo Trubar) Porinil mu bom rezilo	A
To bom storil. TRUBAR: (	tiho)	Nikar tega.Ne smeš se maščevati sam.	A
povsem strpno in mirno prenese. KLEMENT: In	tiho.	PROFESOR: In tiho, ja!	A
KLEMENT: In tiho. PROFESOR: In	tiho,	ja!Torej v redu: Stara do mozga skorumpirana	A
. / . / stran 156 . / Nevarno nasprotnico,	tiho	negibno gmoto v budečem se dnevu.Motri njeno	A
Takšnih? IGNAC	tiho	: Ne bom šel s teboj v hribe, Klement. KLEMENT	A
prostor in se spet umika v daljavo. Potem začne	tiho	govoriti Gradnikove verze.Večér je, véčer,	A
listajo po njih. . / . / stran 95 . / TRUBAR: (	tiho,	skoraj zase) To ni vsaka knjiga ...Tega še ni	A
SIMON: Hvala, saj bi lahko sam. VOLODJA (	tiho,	Simonu): Vidiš?Ubogajo.	A
skupaj že nekoliko nelagodno. Potem Ljubica	tiho	odide. KLARA: Katera je pa ta?	A
Emerik vstane, sede za klavir. Zelo	tiho	in zelo narobe zaigra kratko pasažo iz briljantnega	A
popadljivi zverini ne odprete lobanje. DOKTOR (	tiho)	: Molči, Ljubica, prosim te.Pijan je.	A
odpret, lobanjo presekat . / . / stran 57 . / (	tiho)	. . . kaj si rekel, doktor, da je napadalnost	A
Oblečena je v rumeno obleko. LJUBICA (	tiho	poje) Beauty is so rare a thing / so few	A
zbirajo se in gledajo, vrvež pojenjuje, vse bolj	tiho.	Simon se oprijemlje za ograjo in gre počasi po	A
DOKTOR: Jaz nisem nič rekel. VOLODJA:	Tiho.	A ne vidite, kako jih je naredil vse nervozne	A
Gledata v vrata. FRANC	tiho	: Vidiš, zdaj pa imaš. JOŽEF tiho: Zakaj	A
FRANC tiho: Vidiš, zdaj pa imaš. JOŽEF	tiho	: Zakaj pa lažeš. Mene razburi, kadar pomislim	A
Ko ste najemali sobo, ste rekli, da je to	tiho	in nevarno delo. JOŽEF: Saj tudi je.	A
ponovilo, če ne boste kričali. JOŽEF: Ne bomo,	tiho	bomo delali. FELICITA: Ja?	A
in kolikerih časti! . / . / stran 70 . /	Tiho	bodi, Katarina! LEŠNIK Milostljiva, prosim	A
nisem meril in ne merim nikamor. KATARINA	Tiho	bodite!Ali hočete tajiti, da je gospodična Emilija	A
kaj nam pa morejo, če smo vesel! DOBRIN	Tiho,	tiho!Kaj bodo rekli ljudje!	A
nam pa morejo, če smo vesel! DOBRIN Tiho,	tiho!	Kaj bodo rekli ljudje!	A
Poškili proti vodnjaku. URH	Tiho!	‒ Kje je Lenčka? TONA že držeč za kljuko	A
/ Četrti prizor LENČKA in Ferjan sta	tiho	prisluškovala razgovoru, si namigovala in ob	A
Ali ne vidiš, da se že mrači. URH	Tiho,	Tona! TONA naredi šobo in izgine. LENČKA	A
URH udari ob mizo: Prebita reč, ali boš	tiho?	Ne jezikaj mi!	A
LENČKA Oh, oče! URH	Tiho‒	in spat.Jaz vem, kaj je moja dolžnost.	A
vtakne vmes med delom: Zares pa misli. URH	Tiho,	ženska! LENČKA se obrne proti očetu, držeč	A
držeč v rokah kos perila: Predolgo sem bila	tiho,	odslej ne bom več. URH jo gospodovalno motri	A
odnese v predalnik: Sedi, sosed. Urhu ‒ bolj	tiho.	Ali se bosta sama dogovorila?	A
proti postelji, hropeč se nagne k Lenčki in jo	tiho	kliče, nato zdrsne ob njenih nogah na tla in	A
ozrla k tebi, ko si me spremljala z očmi, in	tiho	zaprla za seboj.Z Gabrijelo sva imeli Modro	A
toni izzvenijo počasi in pretrgano. TEREZA (	tiho,	zasoplo, s težkim, raskavim nočnim glasom)	A
Pa kako gladko je šlo, Tereza! TEREZA (	tiho	in v nekakšni blaženi omami): Hotela sem te	A
Fazanko in sem te obiskala. Martin se zasmeji	tiho,	zadovoljno; on ve. TEREZA: Veš, že prej	A
moja! OLIVER (s svojim otroškim glasom):	Tiho,	smrkavci, smrkavi!Kdo bo poslušal te vaše otročarije	A
Ti tudi, Tereza! Topotanje otroških nog in	tiho	spodbujanje k begu. OLIVER (hlastno, med	A
spremeni, neizprosno, nepreklicno in za zmeraj.	Tiho	se je spustila koprena bolečine, skoraj neopazna	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani