terseglav (103)

čas in sodba njegova. Oj Kobal, oj Lenard, oj	Terseglav,	oj vsi vi nahodni cerkovniki v svetem hramu	B
ravnokar iz uredništva »Slovenca« telefoniral	Terseglav	ravnatelju »Uniona«, da nima nič časa, ker je	B
pojme o mojem delu. . / . / stran 109 . /	Terseglav	je naravnost znorel, Lampè pa je bil že od nekdaj	B
dovolj znan pesnik zbirke Zemlja, o kateri je dr.	Terseglav	in morda ne samo on trdil, da se je z njo povzpel	B
SLS dr. Fran Kulovec, dr. Andrej Gosar, Franc	Terseglav,	dr. Engelbert Besednjak, Kremžar in drugi politiki	C
raziskovalcev ljudske pesmi (Vodušek, Kumer,	Terseglav,	Merhar) je ljudska pesem večinoma spontana in	C
življenje v odnosu do umetne pesmi. (Prim.	Terseglav	1987: 37-39.) Ljudska pesem se v razmerju do	C
gojijo in raziskujejo. (Wiora 1969: 1-10 in	Terseglav	1987: 18, Golež 1998a: 51.) V vmesnem prostoru	C
ljudska in umetna pesem "rojeni iz istih pobud" (	Terseglav	1980: 45), se njuni poti kasneje ločita: ljudski	C
funkcija pesniških oblik. (Pavličić 1983: 129-139,	Terseglav	1987: 44.) Pomemben razločevalni element med	C
umetniškega v območje koristnega in uporabnega.	Terseglav	meni, da "umetna pesem" doseže 'večno življenje	C
dobi svoj spomenik v literarni zgodovini". (	Terseglav	1981: 193.) Ljudska pesem torej nastaja in izginja	C
alpske poskočnice itd. (Vodušek 1960: 55-78,	Terseglav	1987: 141.) V odnosu med ljudskim in umetnim	C
akcijo zbiranja ljudskih pesmi v svojem krožku. (	Terseglav	1987: 100, 101.) Prva medbesedilna stikanja	C
zgledovalo nastajajoče slovensko pesništvo. (	Terseglav	1987: 101.) V tem obdobju je bilo pomembno pisanje	C
hotenju pa so se razsvetljenci večkrat motili. (	Terseglav	1987: 101.) Začetki umetnega pesništva so kar	C
polagoma prehajala v drugo književno zavest." (	Terseglav	1987: 41.) Da pa bi ponarodela pesem postala	C
umetne književnosti, ki posnemajo ljudska". (	Terseglav	1987: 42.) Zato lahko rečemo, da je Lenčica	C
ljudskemu smislu za objektivno in fiktivno. (	Terseglav	1987: 98.) 2.	C
psihološka in ne le sociološka ljudskost." (	Terseglav	1987: 17-18.) "Takrat na začetku sveta in	C
in zato nima posebne zvrstne kategorizacije,	Terseglav,	ki je še v knjigi Ljudsko pesništvo trdil, da	C
kljub temu je pod njegovim uredništvom Marko	Terseglav	pripravil za Literarni leksikon geslo "Ljudsko	C
smislu marsikje ni precizirano. Na drugem mestu	Terseglav	mimogrede navrže tudi ljudsko literaturo, ki	C
jo pozna." Isto besedno zvezo ponovi tudi M.	Terseglav.	Ljudska tvornost lahko zaznamuje isto kot sprednja	C
od Herderjevega teoretičnega koncepta vidi M.	Terseglav	v tem, da Prešeren folklorne pesmi ni tako dosledno	C
nacionalnim patosom. Z zgledovanjem na B. Paternuja	Terseglav	navezuje na Prešernovo redaktorsko delo folklornih	C
redakcijskega dela ni mogoče pravilno razložiti, trdi M.	Terseglav,	ki pri našem pesniku v tej zvezi loči dve obdobji	C
močno držal prejšnjih estetskih načel, sodi M.	Terseglav.	Vendar na drugem mestu pravi, da je Korytko s	C
jezikovno popravljanje najbrž težko privadil, sklepa	Terseglav	iz naslednjega Prešernovega stališča: "... tudi	C
o tem izrekla bivša finančnika tega podjetja	Terseglav	in Pleško. Slednji je v overovljeni izjavi še	D
dva od treh vodilnih uslužbencev Finexa, Jurij	Terseglav	in Vili Pleško, argumentirano označila za ponaredek	D
Les) Bohinc (Bl). Strelke - 0:1 - Mlinarec (	Terseglav,	4), 0:2 - Kunstelj (Eržen, Bergant, 12), 0:3	D
Muršič, sodelovali pa Svanibor Petan, Marko	Terseglav,	Julijan Strajnar, Ičo Vidmar in Emil Zonta)	D
Zadnji direktor Finexa očitno ni bil Jurij	Terseglav,	ampak Gerda Terseglav, ki je podala predlog	D
Finexa očitno ni bil Jurij Terseglav, ampak Gerda	Terseglav,	ki je podala predlog za stečaj podjetja, a ga	D
glasbenik Roman Ravnič, folklorist dr. Marko	Terseglav,	publicistka Kaja Šivic ter urednica in glasbena	D
satire in komike v Vodovnikovih pesmih, dr. Marko	Terseglav	je govoril o krogu Vodovniku podobnih pesnikov	D
zbirka Bela krizantema, prevedla Barbara Juršič	Terseglav,	spremna beseda Jasmina Markič, 8964 sit Po	D
Šerko) do apologetskih (Gogala, Trstenjak, Bojc,	Terseglav,	Ušeničnik, Grahor). B. L. Ironizacija vsakdanjika	D
ovenščina še dodatno izgubila. Študentka Eva Tesar	Terseglav	se sprašuje, ali se upravičeno jezimo na g.	D
Jesenice - Strelke: Pagon 2, Horvat,	Terseglav,	Lahajnar za Jesenice ml. ter Mauko za Blejske	D
0, 5:0, 2:0; Lahajnar in Pagon po 3, Skok 2,	Terseglav	in Haus po 1). U. K. Vrstni red po 14. kolu	D
naključju tudi sam lovec, bolj redkobeseden. Franc	Terseglav,	tajnik jeseniške lovske družine, pa je v pismih	D
Tomaž Kosmač, Nerina T. Kocjančič in Eva Tesar	Terseglav.	K. R. Slovenski umetniki v Šibeniku in Osijeku	D
junake in sprejemati njihovo kritiko. Eva Tesar	Terseglav	Thomas Bernhard -	D
zazrtim pogledom in notranjo ožarjenostjo, Gaber	Terseglav	je kot napol domač in napol kuplerajski gost	D
izbora slovenskih ljudskih pesmi, dr. Marko	Terseglav	kot recenzent, Suzana Bricelj kot avtorica sto	D
3. Robert (Fra) 0,84, 29. Krajnčič 4,91, 50.	Terseglav	7,13, 66. Srečnik 9,38, 67. Petrman 9,94, 68	D
tudi njegova rojstna letnica). Urednika Marko	Terseglav	in Robert Vrčon sta skupaj z Voduškovimi nekdanjimi	D
študij pa je, tako je v predgovoru zapisal Marko	Terseglav,	posvečenih razmerju med napevom in melodijo	D
Završnik 7,85, 87. Srečnik-Cordin 8,08, 96.	Terseglav	9,98, 97. Golob (vse Slo) 10,22.J. P.	D
tudi njegova rojstna letnica). Urednika Marko	Terseglav	in Robert Vrčon sta skupaj z Voduškovimi nekdanjimi	D
študij pa je, tako je v predgovoru zapisal Marko	Terseglav,	posvečenih razmerju med napevom in melodijo	D
mlad zdravnik, pravi prevajalka Barbara Juršič	Terseglav.	V romanu Spodbujanje krokodilov (Exortaço aos	D
stranpoti, če te tja slučajno zanese. Dr. Marko	Terseglav	o ljudski glasbi Harmonika spodrinila ljudska	D
s prevajalko iz portugalščine Barbaro Juršič	Terseglav	in glasbeni recital sodobne portugalske poezije	D
knjigo vseh knjig« opredelila Barbara Juršič	Terseglav,	prevajalka, ki se je skoraj šeststo strani dolgemu	D
nemirnost polotila tudi nje. Barbara Juršič	Terseglav	meni, da se je tako približala pravi prevajalski	D
Maja Čakarić Barbara Juršič	Terseglav	Foto Blaž Samec	D
Miros o problemu štrigovskega sporazuma, Fran	Terseglav	pa o zgodovinski pripadnosti Istre Sloveniji	D
ambasadorka portugalščine« Barbara Juršič	Terseglav	je prevajalka iz španščine in portugalščine	D
Nobelovo nagrado za književnost. Barbara Juršič	Terseglav	Recenzijski izvod	D
Pisatelj José Saramago in prevajalka Barbara J.	Terseglav,	ko sta se pred nekaj leti srečala v Trstu.	D
Prav tako je svoje razmišljanje dodal Franc	Terseglav	(Maksimilijan v Mehiki, Zaključek, dodatek k	D
Sebastijan Cavazza, Iva Babič, Polona Juh, Gaber	Terseglav	in Gojmir Lešnjak. Tanja Jaklič	D
hiši. Drugi del zbornika (uredil ga je Marko	Terseglav)	je posvečen 70-letnici Glasbenonarodopisnega	D
teh krajih,« je poudaril Ravnikova. Dr. Marko	Terseglav	pa je dejal, da ga je taka ustvarjalnost vedno	D
prevajalka romana Zadnji plamenčev let Barbara J.	Terseglav.	Dogajanje romana je postavljeno v leta po državljansk	D
Večne dileme Kot je Fran	Terseglav	leta 1937 ob obletnici novinarskega društva	D
raziskovalci in kulturni uradniki (moderator Marko	Terseglav	jih je označil za »same prepričane«), rdeča	D
manj znanih različic, kot ga izbira dr. Marko	Terseglav,	in prvič v angleškem prevodu poleg slovenskega	D
poslovodje Metka Janežič in knjigar Jernej	Terseglav)	naznanja ne samo, kaj je za vrati, ampak zlasti	D
ljudskih pesmi v slovenščini in angleščini. Marko	Terseglav	je v enem bogatejših arhivov ljudskih pesmi	D
Ne ljudska, temveč avtorska glasba Marko	Terseglav	piše, da se od konca 80. let prejšnjega stoletja	D
Cankarjevi založbi, prevajalka Barbara Juršič	Terseglav)	, predvidevam torej, da je bilo njegovo glavno	D
jih je veliko poškodovanih. Damjana Pediček	Terseglav,	odgovorna konservatorka za Železnike pri ljubljanski	D
Marija Klobčar, Zmaga Kumer, Urša Šivic in Marko	Terseglav)	redaktorskih načel niso spreminjali.Tudi tokrat	D
slušatelji iz zamejstva. Predavatelja bosta Marko	Terseglav,	ki bo orisal značilnosti ljudskega pevskega	D
slušatelji iz zamejstva. Predavatelja bosta Marko	Terseglav,	ki bo orisal značilnosti ljudskega pevskega	D
videti zgolj v njegovih filmih. P. K. Jernej	Terseglav	Grafomanije in hudobije	D
Ljubljana 2007, 54 str., 6,79 evra. Jernej	Terseglav	se s knjigo predstavlja prvič, a stvari, ki	D
ni imel resnih posnemovalcev - in tudi Jernej	Terseglav	je zajel bolj duha kot črko njegovih grafomanij	D
migej moj te star, bo spregovoril dr. Marko	Terseglav,	znanstveni sodelavec GNI ZRC SAZU v Ljubljani	D
Marija Klobčar, Zmaga Kumer, Urša Šivic, Marko	Terseglav	in Marjetka Golež Kaučič, s katero smo se tudi	D
, Igor Cvetko, dr. Monika Kropej, dr. Marko	Terseglav	in Jasna Vidakovič so soglasno sklenili, da	D
organizatorji za konferenco 2009. Eva Tesar	Terseglav	Afera gola resnica	D
spoštovanja in žametne dimenzije glasu. Eva Tesar	Terseglav	14. festival Mesto žensk	D
Veronike Rot (Zafonovo delo Senca vetra) in Barbare	Terseglav	(Fuentesova Aura). Tanja Jaklič	D
knjižni zbirki Folkloristika, ki jo ureja Marko	Terseglav,	sta izšli monografiji Urše Šivic Po jezeru bliz	D
istovetnost in prepoznavnost predaval dr. Marko	Terseglav.	Predaval bo o univerzalizmu ljudske glasbe in	D
zaposlena«, o razlogih za njen umik pa je Marko	Terseglav	povedal: »Čeprav je tudi v Gornjem Gradu ustvarjala	D
zgoščenke so Drago Kunej, Robert Verčon in Marko	Terseglav,	ki je napisal tudi spremno besedilo. Druga	D
zgoščenki, ki jo podpisujejo Drago Kunej, Marko	Terseglav	(spet avtor spremne besede) in Mojca Kovačič	D
in konservatorska svetovalka Damjana Pediček	Terseglav	je pojasnila, da Zavod za varstvo kulturne dediščine	D
zapisa o Zmagi Kumer, ki ga je napisal Marko	Terseglav,	so tako njej kot Matičetovu blizu tudi objavljeni	D
na 2. mesto v slalomu in veleslalomu, Matija	Terseglav	je bil v veleslalomu 8., Boštjan Delalut pa	D
strani ceste nasproti pripeljal Novogoričan Boris	Terseglav	s terencem opel frontera.Motorist je, da bi	D
vse bolj nadomestili realni svet. Eva Tesar	Terseglav	Foto Igor Modic	D
prevajalec pa univerzalno.« Barbara Juršič	Terseglav	Ljubezen skozi medicino	D
simpatičen, nenadoma postal blizu...) Barbara Juršič	Terseglav	... (kdo ve, če ni poročena s kom iz znane stare	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani