nova beseda iz Slovenije

sveta (125.863)


Vendar, jaz ničesar ne vem. Mogočniki tega      sveta      imajo svoje skrivnosti in kamor hudič sam ne  A
to vprašanje. Kaj nisva skupaj prejahala pol      sveta      in tolkla se s kristjani in pesjani? Kaj nisva  A
vidva v čarodejstva, kakor jih preganja naša      Sveta      Cerkev? PATER MELHIOR Verujem vse, kar Cerkev  A
majhnega boga tvoje nečimrnosti. Verujem, da v      sveta      ogrodju ni pomote, zato verujem, da je v večni  A
mi oní povedo! MONKOF Ko bi jo kdo križem      sveta      iskal, tak take punčke ne najde, kakor je vaša  A
dvignili v zrak, srce luknjo duše, srce luknjo      sveta,      prav grdo so ga iztrgali, da je še zmeraj lepo  A
mora vsako knjigo v narodnih jezikih odobriti      sveta      inkvizicija.Ali so Trubar in njegovi lažnivi  A
in da koristijo tistim, ki so odšli s tega      sveta      brez smrtnega greha, vendar ne prav čisti in  A
Nigdirdomu ... Jaz bom odšel iz tega mesta in s tega      sveta,      knjige pa bodo ostale. Vstane in se začne  A
predstavniki stanov, nekaj članov mestnega      sveta,      v glasnih pomenkih.Krelj ostane pri vratih,  A
KLEMENT: Nič ježeš. V svoji samoti si želiš      sveta      in ljubezni, a ne vem, ali sem prav jaz tista  A
čista, kot je nevarna in čista stena. Tam je      sveta      in groze polna tišina podzemskih brezen, tam  A
Jaz ne maram samote. Jaz hočem dih, prepih      sveta,      življenje, naj me preplavi, naj mi steče skozi  A
lastne oči gledati, kako se najbližja, čista in      sveta,      ponižuje na nivo lahkih žensk, kako brez ponosa  A
so omračeni celo tisti, ki bi morali biti luč      sveta.     ) ...   A
... Luč      sveta,      dragi moj Primož! Nasmehne se, vzame s  A
sveti Jernej in sveti Peter. DRAGOLIČ: In      sveta      Uršula. BUDINA: Čez krave je sveti Martin  A
je sveti Miklavž. BUDINA: Čez Kranjsko pa      sveta      Primož in Felicijan v Kamniku. Vstopi  A
Ampak čez celo Avstrijo, čez Avstrijo pa sta      sveta      Kolman in Ožbalt. WIENER: Toda čez šularje  A
Toda čez šularje, Budina, sta sveti Gregor in      sveta      Katarina. BUDINA: Čez arcate sveta Kozmas  A
Gregor in sveta Katarina. BUDINA: Čez arcate      sveta      Kozmas in Damijan, čez lovce sveti Evstahij  A
/ stran 25 . / DRAGOLIČ: Čez kurbe pa sta      sveta      Magdalena in sveta Afra. Smeh.   A
DRAGOLIČ: Čez kurbe pa sta sveta Magdalena in      sveta      Afra. Smeh.   A
Ljubljani novega? Mi smo tukaj ločeni od vsega      sveta.     Kaj se hoče!  A
nisem čutila svojega srca, nisem nič poznala      sveta.     Zdaj vidim jasno, da bi bila nesrečna z njim  A
mi ni več pisal kartice, tam z drugega konca      sveta,      me je že pokopal ...Teta Mica je prav povedala  A
je taval in se lovil, bil je na raznih koncih      sveta      in povsod je našel zanimivo delo in vznemirljive  A
PUNČKA ŠEPETALKA: Oblaki so streha našega      sveta.     Proti večeru sem jih že videla obrobljene z nežno  A
preudarimo ... KOMAR: Volja narodova ... takorekoč      sveta      volja ... ZDRAVNIK: Navsezadnje ... stvar je  A
Ali bo pridiga v tej hiši? Božja beseda je      sveta      v cerkvi, pa tudi na cesti in pod kozolcem.  A
angelskih oči; spomin bi mi na vekomaj zagrenil sama      sveta      nebesa ...Drugače ne more biti, ne sme biti: nekje  A
Kedár boš starša, vznak boš padala - kaj ne?“ In      sveta      božja pomagalka, otrok se umirí in pravi: ”Da  A
In zagotavljam te - DOJKA O      sveta      večnost!Gotovo in resnično, to ji povem.  A
prestol, kjer naj bi kronali kraljevsko čast,      sveta      gospodarico.- Brezčutnica, da sem ga grajala  A
moj sin, svet je prostran in velik. ROMEO      Sveta      nikjer ni kakor v tem zidovju, drugod so vice  A
Pomagajte!      Sveta      nebesa, kaj sem doživela!Brž špirita!   A
bi mnogokrat ne dal za ves šum in trušč tega      sveta.     -   A
Na uslugo sem vam, milostiva. Seje občinskega      sveta      niso zame; spim rajši doma. GRUDNOVKA: Današnja  A
bratomorni boj ... ta nenadni razdor v teh časih, ko je      sveta      ideja slovanske vzajemnosti - - GRUDNOVKA  A
S teboj ne, ljubljeni, s teboj idem do konca      sveta.     Odideta.   A
sem obljubila? Da grem, kamor hoče, na konec      sveta      z njim ali za njim, kamor on želi, ki ga ljubim  A
bodite preverjeni, da mi bode prva in vselej      sveta      ter da bom po vaših stopinjah hodil. HERMAN  A
nogah, se obnaša kakor človek, ki je videl mnogo      sveta.     Dober dan, ljudje!  A
Nekaj drugega bi rad!      Sveta      bi rad! Učitelj.  A
se je zgodilo, da ga je minila na stara leta      sveta      zakonska ljubezen?!In on je bil vedno tako pohleven  A
vsak potreben poduka, gospod učitelj. Dosti      sveta      sem že premeril, ko vas še na svetu ni bilo  A
péva in moli in prosi takó: »O čuj nas, Bog, v      sveta      nebesa, Obváruj nas potrésa!« »Svetníki, svetníce  A
naše vzdihljáje Sinóvi darúj, Gôr nesi jih v      sveta      nebesa Obváruj nas potresa!« In órglje bučíjo  A
rôso glavo, Damaščanka mu visí ob boku; Knjiga      sveta      je pred njim odprta, ‒ Koran čita mladi Abduraman  A
zdravniška ‒ Vse premore véda čarovníška. Alkimíja,      sveta      véda naša!‒   A
... « Knjiga      sveta      je pred njim odprta. A ne čita mi kalif korána  A
‒ že se sklepa, Koder naš jezik domá; Zveza      sveta      tajna veže kmete: Stara naj pravda veljá  A
Luin: www.omnibus.se/beseda) Vsebina Sodba      sveta      6 Pevčev poklic 7 Pomladi 8 Bratje zapojmo!  A
vrnitvi 143 Vzori 145 . / . / stran 6 . / Sodba      sveta      Ne upaj od sveta plačila, njegova sodba te  A
/ . / stran 6 . / Sodba sveta Ne upaj od      sveta      plačila, njegova sodba te ne moti, nemila bodi  A
sladki sen izgine. Morda nekdaj v življenju rad,      sveta,      bi vsega dal zaklad, da enkrat spet bi mogel  A
je zgradil. Kaj morem, da žalost in radost      sveta      globočje se v meni zrcali, da upanje ali spomin  A
tudi jaz, ko bode smrtni dih zavel: Od roda, od      sveta      pozabljen, jaz ogenj ‒ moj spomin pepel. V  A
imenu vendar je zložena sirotnih vseh otrok      sveta.      Spomin na mater pokopano, komu ni drag, komu  A
slovenska govorica, kadar te povzdigajo možje,      sveta      narekuje te pravica, neustrašeno za dom srce  A
življenja kratki dan zagrnil. Na kraju tujega      sveta      bilo je prvo mojih pisem poslano tebi od srca  A
misel ta, da se je zadnji človek poslovil od      sveta.      Da jaz edin ostal sem od drugih vseh ljudi,  A
ljubezen? Imel sem dekleta, ki zame je bilo podoba      sveta.      In ni me naravnost povedati sram, da včasih  A
pokoj in srčni mir mi dala. »Oj vsliši nas,      sveta      Porodica ti!« vsa množica moli goreče; tam v  A
zdihi so? Kaj veš, da vsi, ki proč od ničnega      sveta      gredó, da vsi menihi so? Kaj veš, da blizu res  A
glasovi iz daljave tihi so? Lahko, da modreci      sveta      odličnega doma sorodniki pavlihi so... A duša  A
prelepo rokó in tànko zaklenkal je zvon. »Oj      sveta      božja Poródica! Pred svetoj velikoj nočjoj ostavil  A
jo tudi gorkó, pribežal sem k tebi sem. O      sveta      božja Poródica, usmili, usmili se nas! Sprijazni  A
gošave; to noč nam jo doseči je mogoče. Narvéč      sveta      otrokam sliši Slave, tje bomo najdli pot, kjer  A
al mrva je, zvedet′ móre, ločiti préd se iz      sveta      ne móre. Znan ribič privesla od úne stráni,  A
Potrkal si na moje duri daleč iz svojega      sveta      in sem v omotici dojela: tako edino  A
je vse ožarjala od prvega dne do konca      sveta.      DESETNICE Moje hčerkice, ste desetnice  A
tekla so mu leta, in odšel je v lepih dneh od      sveta      ... Spet zaplaka ljudstvo naokoli, ob gomili  A
granita; tlakuje kolovoze tvojega granitnega      sveta.      Po lobanjastih malhah ubegajo granitne mislivosti  A
smehlja, ah, tu na prsih objetje celega čutim      sveta      ... Glej, kako bilka kraj mene se zamajala je  A
robstvu ptič bi v čisti zrak, v najdaljni kraj      sveta,      odvalil mrak bi, molk težak in žalost od srca  A
smehljajoč ste varali srce mlado, da lepega      sveta      sem čakal, oh, tako težko ‒? Zdaj velik vzrastel  A
kitaro poje, Bogu daje hvalo noč in dan, s stene      sveta      Magdalena v žarkih večnega plamena gleda nanj  A
kakor Bog tam v paradižu; spravil Kristus greh s      sveta      s svojim srcem je na križu! S pojmovi več,  A
robstvu ptič bi v čisti zrak, v najdaljni kraj      sveta,      odvalil mrak bi, molk težak in žalost od srca  A
venomer sprijeta spet in spet sesedata svoj spin      sveta      na strjenih sižejev splet, ki jih kot kip  A
ljudem se dogaja dnevno popotovanje na konec      sveta.     Vsak dan.   A
se je začel blebet. Šum je prekašal vse šume      sveta.      Gomazelo je v mavričnih frekvencah, pretakalo  A
Dovolj je sleparije in norosti. Sramota,      sveta      jeza me pretresa; Slovenci smo potrpežljivi  A
nosata, in kar jih sploh živi o krvi brata ‒ srd,      sveta      jeza v prsih se mu vname, bič v svojo blago  A
sodi tako ‒ in Vam, gospod, se zdi to smešno?      sveta      gorjé tajite neutesno, ki vsi pod njim zdihujejo  A
v razvoj in srečo dragega naroda; a zraven      sveta      mu je luč, svoboda, gojí visoke v prsih, jasne  A
Človeka ne bojí se tu ne vraga. Nad vse resnica      sveta      mu je draga, nikoli misli on ne izpreminja;  A
‒‒ Rad bi govoril, pa mi ni mogoče. Natora      sveta!      vsliši moje želje: Sercé ti drugo v persi meni  A
svét je poln in poln prepira, V temó zavita      sveta      je resnica: Kdo v brán se stavil bode sili jezni  A
laž je grahu korenina, Resnica naj nad vse ti      sveta      bó! Kar misliš v serci, to v dejanji kaži, Ne  A
tebi išče zdaj pokojà. Ti ne poznaš, o mati!      sveta;      Hinavstvo, laž in serd povsod! V gorjé vsa zemlja  A
mi je tuj‒domu, domu! Le ti si dobra, čista,      sveta,      Pri tebi bom našel miru; Sercé na sercé, glavo  A
pravi brez mladosti biti mlad, zreti starega      sveta      propad, skrivati premnogo nad, to se pravi biti  A
dneva znanilo!« Vsi mi, kar ni nas od tega      sveta,      mi se dežja ne strašimo, kajti pred zimo je  A
ljudi zgradili, in kot plamen brez meja prek      sveta      bo zavihrala, živo rdeče zasijala narodov bo  A
sibirskih in ravnin se stekajo v srca glasovi novega      sveta!      Zato ni treba radijskih nam poročil, vesti lijo  A
njimi iz kamenja bomo gradili, iz kamenja tega      sveta,      ki letos ga bomo zrušili. Zato bo to leto le  A
cvetje... Krog doline naše grički so ponižni za      sveta      vrvenje, boj in hrup brezbrižni. Sami vase zatopljen  A
golobica; v varstvu njenem mirno ždi vasica hrup      sveta      se tukaj ne glasi. Nad vasico plava glas zvonov  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA