nova beseda iz Slovenije
Vendar, jaz ničesar ne vem. Mogočniki tega | sveta | imajo svoje skrivnosti in kamor hudič sam ne | A |
to vprašanje. Kaj nisva skupaj prejahala pol | sveta | in tolkla se s kristjani in pesjani? Kaj nisva | A |
vidva v čarodejstva, kakor jih preganja naša | Sveta | Cerkev? PATER MELHIOR Verujem vse, kar Cerkev | A |
majhnega boga tvoje nečimrnosti. Verujem, da v | sveta | ogrodju ni pomote, zato verujem, da je v večni | A |
mi oní povedo! MONKOF Ko bi jo kdo križem | sveta | iskal, tak take punčke ne najde, kakor je vaša | A |
dvignili v zrak, srce luknjo duše, srce luknjo | sveta, | prav grdo so ga iztrgali, da je še zmeraj lepo | A |
mora vsako knjigo v narodnih jezikih odobriti | sveta | inkvizicija.Ali so Trubar in njegovi lažnivi | A |
in da koristijo tistim, ki so odšli s tega | sveta | brez smrtnega greha, vendar ne prav čisti in | A |
Nigdirdomu ... Jaz bom odšel iz tega mesta in s tega | sveta, | knjige pa bodo ostale. Vstane in se začne | A |
predstavniki stanov, nekaj članov mestnega | sveta, | v glasnih pomenkih.Krelj ostane pri vratih, | A |
KLEMENT: Nič ježeš. V svoji samoti si želiš | sveta | in ljubezni, a ne vem, ali sem prav jaz tista | A |
čista, kot je nevarna in čista stena. Tam je | sveta | in groze polna tišina podzemskih brezen, tam | A |
Jaz ne maram samote. Jaz hočem dih, prepih | sveta, | življenje, naj me preplavi, naj mi steče skozi | A |
lastne oči gledati, kako se najbližja, čista in | sveta, | ponižuje na nivo lahkih žensk, kako brez ponosa | A |
so omračeni celo tisti, ki bi morali biti luč | sveta. | ) ... | A |
... Luč | sveta, | dragi moj Primož! Nasmehne se, vzame s | A |
sveti Jernej in sveti Peter. DRAGOLIČ: In | sveta | Uršula. BUDINA: Čez krave je sveti Martin | A |
je sveti Miklavž. BUDINA: Čez Kranjsko pa | sveta | Primož in Felicijan v Kamniku. Vstopi | A |
Ampak čez celo Avstrijo, čez Avstrijo pa sta | sveta | Kolman in Ožbalt. WIENER: Toda čez šularje | A |
Toda čez šularje, Budina, sta sveti Gregor in | sveta | Katarina. BUDINA: Čez arcate sveta Kozmas | A |
Gregor in sveta Katarina. BUDINA: Čez arcate | sveta | Kozmas in Damijan, čez lovce sveti Evstahij | A |
/ stran 25 . / DRAGOLIČ: Čez kurbe pa sta | sveta | Magdalena in sveta Afra. Smeh. | A |
DRAGOLIČ: Čez kurbe pa sta sveta Magdalena in | sveta | Afra. Smeh. | A |
Ljubljani novega? Mi smo tukaj ločeni od vsega | sveta. | Kaj se hoče! | A |
nisem čutila svojega srca, nisem nič poznala | sveta. | Zdaj vidim jasno, da bi bila nesrečna z njim | A |
mi ni več pisal kartice, tam z drugega konca | sveta, | me je že pokopal ...Teta Mica je prav povedala | A |
je taval in se lovil, bil je na raznih koncih | sveta | in povsod je našel zanimivo delo in vznemirljive | A |
PUNČKA ŠEPETALKA: Oblaki so streha našega | sveta. | Proti večeru sem jih že videla obrobljene z nežno | A |
preudarimo ... KOMAR: Volja narodova ... takorekoč | sveta | volja ... ZDRAVNIK: Navsezadnje ... stvar je | A |
Ali bo pridiga v tej hiši? Božja beseda je | sveta | v cerkvi, pa tudi na cesti in pod kozolcem. | A |
angelskih oči; spomin bi mi na vekomaj zagrenil sama | sveta | nebesa ...Drugače ne more biti, ne sme biti: nekje | A |
Kedár boš starša, vznak boš padala - kaj ne?“ In | sveta | božja pomagalka, otrok se umirí in pravi: ”Da | A |
In zagotavljam te - DOJKA O | sveta | večnost!Gotovo in resnično, to ji povem. | A |
prestol, kjer naj bi kronali kraljevsko čast, | sveta | gospodarico.- Brezčutnica, da sem ga grajala | A |
moj sin, svet je prostran in velik. ROMEO | Sveta | nikjer ni kakor v tem zidovju, drugod so vice | A |
Pomagajte! | Sveta | nebesa, kaj sem doživela!Brž špirita! | A |
bi mnogokrat ne dal za ves šum in trušč tega | sveta. | - | A |
Na uslugo sem vam, milostiva. Seje občinskega | sveta | niso zame; spim rajši doma. GRUDNOVKA: Današnja | A |
bratomorni boj ... ta nenadni razdor v teh časih, ko je | sveta | ideja slovanske vzajemnosti - - GRUDNOVKA | A |
S teboj ne, ljubljeni, s teboj idem do konca | sveta. | Odideta. | A |
sem obljubila? Da grem, kamor hoče, na konec | sveta | z njim ali za njim, kamor on želi, ki ga ljubim | A |
bodite preverjeni, da mi bode prva in vselej | sveta | ter da bom po vaših stopinjah hodil. HERMAN | A |
nogah, se obnaša kakor človek, ki je videl mnogo | sveta. | Dober dan, ljudje! | A |
Nekaj drugega bi rad! | Sveta | bi rad! Učitelj. | A |
se je zgodilo, da ga je minila na stara leta | sveta | zakonska ljubezen?!In on je bil vedno tako pohleven | A |
vsak potreben poduka, gospod učitelj. Dosti | sveta | sem že premeril, ko vas še na svetu ni bilo | A |
péva in moli in prosi takó: »O čuj nas, Bog, v | sveta | nebesa, Obváruj nas potrésa!« »Svetníki, svetníce | A |
naše vzdihljáje Sinóvi darúj, Gôr nesi jih v | sveta | nebesa Obváruj nas potresa!« In órglje bučíjo | A |
rôso glavo, Damaščanka mu visí ob boku; Knjiga | sveta | je pred njim odprta, ‒ Koran čita mladi Abduraman | A |
zdravniška ‒ Vse premore véda čarovníška. Alkimíja, | sveta | véda naša!‒ | A |
... « Knjiga | sveta | je pred njim odprta. A ne čita mi kalif korána | A |
‒ že se sklepa, Koder naš jezik domá; Zveza | sveta | tajna veže kmete: Stara naj pravda veljá | A |
Luin: www.omnibus.se/beseda) Vsebina Sodba | sveta | 6 Pevčev poklic 7 Pomladi 8 Bratje zapojmo! | A |
vrnitvi 143 Vzori 145 . / . / stran 6 . / Sodba | sveta | Ne upaj od sveta plačila, njegova sodba te | A |
/ . / stran 6 . / Sodba sveta Ne upaj od | sveta | plačila, njegova sodba te ne moti, nemila bodi | A |
sladki sen izgine. Morda nekdaj v življenju rad, | sveta, | bi vsega dal zaklad, da enkrat spet bi mogel | A |
je zgradil. Kaj morem, da žalost in radost | sveta | globočje se v meni zrcali, da upanje ali spomin | A |
tudi jaz, ko bode smrtni dih zavel: Od roda, od | sveta | pozabljen, jaz ogenj ‒ moj spomin pepel. V | A |
imenu vendar je zložena sirotnih vseh otrok | sveta. | Spomin na mater pokopano, komu ni drag, komu | A |
slovenska govorica, kadar te povzdigajo možje, | sveta | narekuje te pravica, neustrašeno za dom srce | A |
življenja kratki dan zagrnil. Na kraju tujega | sveta | bilo je prvo mojih pisem poslano tebi od srca | A |
misel ta, da se je zadnji človek poslovil od | sveta. | Da jaz edin ostal sem od drugih vseh ljudi, | A |
ljubezen? Imel sem dekleta, ki zame je bilo podoba | sveta. | In ni me naravnost povedati sram, da včasih | A |
pokoj in srčni mir mi dala. »Oj vsliši nas, | sveta | Porodica ti!« vsa množica moli goreče; tam v | A |
zdihi so? Kaj veš, da vsi, ki proč od ničnega | sveta | gredó, da vsi menihi so? Kaj veš, da blizu res | A |
glasovi iz daljave tihi so? Lahko, da modreci | sveta | odličnega doma sorodniki pavlihi so... A duša | A |
prelepo rokó in tànko zaklenkal je zvon. »Oj | sveta | božja Poródica! Pred svetoj velikoj nočjoj ostavil | A |
jo tudi gorkó, pribežal sem k tebi sem. O | sveta | božja Poródica, usmili, usmili se nas! Sprijazni | A |
gošave; to noč nam jo doseči je mogoče. Narvéč | sveta | otrokam sliši Slave, tje bomo najdli pot, kjer | A |
al mrva je, zvedet′ móre, ločiti préd se iz | sveta | ne móre. Znan ribič privesla od úne stráni, | A |
Potrkal si na moje duri daleč iz svojega | sveta | in sem v omotici dojela: tako edino | A |
je vse ožarjala od prvega dne do konca | sveta. | DESETNICE Moje hčerkice, ste desetnice | A |
tekla so mu leta, in odšel je v lepih dneh od | sveta | ... Spet zaplaka ljudstvo naokoli, ob gomili | A |
granita; tlakuje kolovoze tvojega granitnega | sveta. | Po lobanjastih malhah ubegajo granitne mislivosti | A |
smehlja, ah, tu na prsih objetje celega čutim | sveta | ... Glej, kako bilka kraj mene se zamajala je | A |
robstvu ptič bi v čisti zrak, v najdaljni kraj | sveta, | odvalil mrak bi, molk težak in žalost od srca | A |
smehljajoč ste varali srce mlado, da lepega | sveta | sem čakal, oh, tako težko ‒? Zdaj velik vzrastel | A |
kitaro poje, Bogu daje hvalo noč in dan, s stene | sveta | Magdalena v žarkih večnega plamena gleda nanj | A |
kakor Bog tam v paradižu; spravil Kristus greh s | sveta | s svojim srcem je na križu! S pojmovi več, | A |
robstvu ptič bi v čisti zrak, v najdaljni kraj | sveta, | odvalil mrak bi, molk težak in žalost od srca | A |
venomer sprijeta spet in spet sesedata svoj spin | sveta | na strjenih sižejev splet, ki jih kot kip | A |
ljudem se dogaja dnevno popotovanje na konec | sveta. | Vsak dan. | A |
se je začel blebet. Šum je prekašal vse šume | sveta. | Gomazelo je v mavričnih frekvencah, pretakalo | A |
Dovolj je sleparije in norosti. Sramota, | sveta | jeza me pretresa; Slovenci smo potrpežljivi | A |
nosata, in kar jih sploh živi o krvi brata ‒ srd, | sveta | jeza v prsih se mu vname, bič v svojo blago | A |
sodi tako ‒ in Vam, gospod, se zdi to smešno? | sveta | gorjé tajite neutesno, ki vsi pod njim zdihujejo | A |
v razvoj in srečo dragega naroda; a zraven | sveta | mu je luč, svoboda, gojí visoke v prsih, jasne | A |
Človeka ne bojí se tu ne vraga. Nad vse resnica | sveta | mu je draga, nikoli misli on ne izpreminja; | A |
‒‒ Rad bi govoril, pa mi ni mogoče. Natora | sveta! | vsliši moje želje: Sercé ti drugo v persi meni | A |
svét je poln in poln prepira, V temó zavita | sveta | je resnica: Kdo v brán se stavil bode sili jezni | A |
laž je grahu korenina, Resnica naj nad vse ti | sveta | bó! Kar misliš v serci, to v dejanji kaži, Ne | A |
tebi išče zdaj pokojà. Ti ne poznaš, o mati! | sveta; | Hinavstvo, laž in serd povsod! V gorjé vsa zemlja | A |
mi je tuj‒domu, domu! Le ti si dobra, čista, | sveta, | Pri tebi bom našel miru; Sercé na sercé, glavo | A |
pravi brez mladosti biti mlad, zreti starega | sveta | propad, skrivati premnogo nad, to se pravi biti | A |
dneva znanilo!« Vsi mi, kar ni nas od tega | sveta, | mi se dežja ne strašimo, kajti pred zimo je | A |
ljudi zgradili, in kot plamen brez meja prek | sveta | bo zavihrala, živo rdeče zasijala narodov bo | A |
sibirskih in ravnin se stekajo v srca glasovi novega | sveta! | Zato ni treba radijskih nam poročil, vesti lijo | A |
njimi iz kamenja bomo gradili, iz kamenja tega | sveta, | ki letos ga bomo zrušili. Zato bo to leto le | A |
cvetje... Krog doline naše grički so ponižni za | sveta | vrvenje, boj in hrup brezbrižni. Sami vase zatopljen | A |
golobica; v varstvu njenem mirno ždi vasica hrup | sveta | se tukaj ne glasi. Nad vasico plava glas zvonov | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |