sužnja (383)

razgaliti telo pred moškim? VERONIKA Da, tvoja	sužnja	sem.Pij, gospodar.	A
je zvesta družica. Pa pride druga prekrasna	sužnja	kakor ti in vrže mreže po oženjenem človeku	A
opravilo: da je njen suženj in njen sodnik! - Za	sužnja	bi bilo to zatišje prav pošteno, za sodnika	A
vendar hrepenim po njej, da bi ji služil za	sužnja,	samo da je moja?Zakaj ne morem prezirno mimo	A
nisi hotela biti svobodna žena Tugomerova, bodi	sužnja,	bodi pokorna dekla, in ako moram poteptati sebe	A
globina, kot belina odmeva: pastirica čred,	sužnja	belih brez: vidim, gola pobočja in v njivah	A
Kdo izmed naju bo prvi? Postala sem	sužnja	vasi, poljskih poti. Z menoj hodi glas ‒ mi	A
mehanično delavnico. Od januarja do decembra	sužnja	staremu svečeniku, od jutra do noči, iz dneva	A
ni kakor hčerka vse dni dobra, vse dni skoraj	sužnja?	Zakaj jo zmerja, zakaj hodi kakor žandar po hodniku	A
vlačugami? Prav, a vendar ni nihče suženj, kdor se	sužnja	ne čuti.Nedvomno.	A
nadstropju, petje o Abesinki, ki je bila do zdaj	sužnja	med sužnjami. Vmes pa plahutanje in frfotanje	A
z rumenim voskom tla, vsa sklonjena je, vsa	sužnja	poda v predsobi; potem bo sužnja parketov v	A
sklonjena je, vsa sužnja poda v predsobi; potem bo	sužnja	parketov v spalnici, potem spet poda v Francovi	A
Tudi tam čaka smrt. Ponudil se je za	sužnja.	Čistil je palubo in prenašal posode s človeškim	A
Kadar je zelenca, ki je prišel noter, naredil za	sužnja.	Kadar ga je prisilil, da mu ga je zdrkal ali	A
duševnosti: narodnost, globokočutnost za modernega	sužnja,	veselje do dela.Treba priti z njim na jasno	A
Streha na vozu je padla. Dva krepka numidijska	sužnja	sta dvignila Epafrodita in ga posadila v nosilnico	A
naročil Melhior za vsakega Slovena posebnega	sužnja.	Prijela sta konje za uzde ‒ pri Radovanu je suženj	A
je stopil starec nanj, ko je lezel na tla. Na	sužnja	se Radovan še ozrl ni.Govoril je z Melhiorom	A
pot, to užeja.« Melhior je samo zamahnil, dva	sužnja	sta razumela in šla hitro po vino.Radovan je	A
marmor, na njem težke preproge iz Perzije. Tudi	sužnja	sta že prihitela, vsa postrežljiva, z jedili	A
Komaj sta prestopila prag, že sta se pojavila	sužnja	in se vdano ponudila, da ju spremita po mestu	A
ti je ime?« se je obrnil Radovan na cesti do	sužnja.	»Numida, vaša častitljivost!«	A
mu bil všeč vsak brlog. Odkar je imel svojega	sužnja	na postrežbo, je postal izbirčen. Odkar so ga	A
črepinje. »Konja!« je zarigal na dvorišču v	sužnja.	Skokoma je sédel v sedlo in jahal na okop k	A
Stopil je k carici in sporočil: »‚Menihu’ bere	sužnja	Cirila Pavlova pisma.« Senca na Teodorinem čelu	A
»Beri mi, Cirila!«	Sužnja	je stopila k svetilki, razgrnila pergament in	A
marmornatih stopnicah. Kakor senca ji je sledila	sužnja.	Ireni je nova misel prevzela vso dušo.	A
otroci vedrijo stara leta!« Nato je pozval	sužnja	in vprašal po Iztoku.Toda ta se še ni vrnil	A
izročil majhen zavitek. Centurio je pozval	sužnja,	naj mu pomore odpreti oklep ter mu pripravi	A
Ireni. »Iztoče!« je bolestno kriknila Irena,	sužnja	Cirila, ki jo je spremljala, je zaplakala in	A
Nocoj pa je zakipelo po njegovih žilah. Brez	sužnja,	brez spremljevalca je prihitel k Iztokovemu	A
« Tedaj je zvesta	sužnja	na glas zaplakala.Kakor kip iz marmora je slonela	A
da ne pojde drugače, kakor da podkupi kakega	sužnja,	ki bi zavdal Epafroditu. Toda s to mislijo se	A
se je zavil v temno, oguljeno haljo revnega	sužnja,	da bi ne vzbudil sumnje z lepo obleko. »Tako	A
»Cirila sem!«	Sužnja	je pokleknila predenj in si prekrižala roké	A
naglo!« Ko je odšla, takisto zavita v obleko	sužnja,	je hodil Epafrodit še urneje po peristilu.	A
gospod, hvala!« Radovan je odšel, trdno oprt na	sužnja,	prek dvorišča. ŠESTINDVAJSETO POGLAVJE Irena	A
Irena se je odpravila, oblečena kakor popotna	sužnja,	s Cirilo takoj v mesto proti odrinskim vratom	A
Sem ga privedi!«	Sužnja	sta hitro odšla, Epafrodit je hodil po mozaiku	A
Hiti!« V naglici ji je	sužnja	spela lase s srebrno zalasnico, jo odela preko	A
je kakor dih z belega citronovega cveta lepa	sužnja	Melita. Azbad ji je mignil z roko.Sužnja mu	A
lepa sužnja Melita. Azbad ji je mignil z roko.	Sužnja	mu je sedla k nogam. »Melita, gospodarico dobiš	A
Dvorjanica Irena pride k meni in bo moja.«	Sužnja	mu je objela kolena in zajokala.Azbad pa se	A
odšel. . / . / stran 121 . / DVANAJSTO POGLAVJE	Sužnja	Melita se je bridko varala, ko je krasila spalnico	A
lase, zaklopil oči in se zamislil ob mizi.	Sužnja	Melita je prinesla zajtrk na srebrnem ploščku	A
Miruj!« Vdana	sužnja,	ki ga je blazno ljubila, je molče odšla; pred	A
skrivnostnega razodetja. Velike oči je upirala	sužnja	v Ireno, ki je slonela ob deblu platane in z	A
»Prejasna, ali naj nadaljujem?«	Sužnja	je razvila svaljek med prsti in čakala povelja	A
čaščene in spoštovane. Tudi Cirila, dasi svobodna	sužnja,	je uživala velik ugled zaradi dvorjanice Irene	A
smeti, če bi videli njeno krasoto!« Tedaj je	sužnja	začutila, kako so se zapičile vanjo drobne oči	A
begu Grkovem, ni omenil Spiridiona. Zato je	sužnja	slutila v njem dvornega vohuna, ki je pod krinko	A
dvoru,« se oglasi žena najbogatejšega trgovca. »	Sužnja	je dvorjanice Irene, ki biva med nami!« Sužnja	A
Sužnja je dvorjanice Irene, ki biva med nami!«	Sužnja	bi bila rada stegnila roko in pritisnila bogati	A
O Toper, raduj se časti neizmerne! Povej,	sužnja,	prejasni gospodarici, da se ji klanja trgovec	A
egovoril vnovič Spiridion. . / . / stran 134 . / »	Sužnja,	govori, kje biva jasna dvorjanica?Ali more pred	A
Gospodarica sedi na vrtu pod platano in razmišlja.« »	Sužnja,	poplača te Krist, ki je dober, ako me vedeš	A
Ne utegneš nocoj!« »Da govori tako	sužnja!	Ni te navdahnila sveta Sofija!	A
zlatnino ročno v zaboj, postavil k njej krepkega	sužnja	za varuha in odšel skozi gnečo izpred bazilike	A
dobro delo na sodbi skodelo v zveličanje.«	Sužnja	se je pomirila; svetilka na hodniku je razsvetlila	A
kakor carica, ki veleva nepreklicne ukaze.	Sužnja	se je oklenila njenih kolen, Spiridion je občutil	A
O, o, Teofil, modro trguješ!« Ko se je	sužnja	vrnila do Irene, je slonela ta na mizici in	A
tla, kjer je bilo poteptano Azbadovo pismo.	Sužnja	je segla po njem in naglo brala. »Ne zaupaj	A
stric Rustik?« »Stric Rustik ‒ ,« je ponovila	sužnja.	»Ta gori za Bizanc.	A
ki jih je pisala spretna trgovčeva roka.	Sužnja	je utihnila; gibale so se samo ustnice v molitvi	A
jo strastno objela. . / . / stran 143 . /	Sužnja	se ji je iztrgala, razjokala se od veselja,	A
Prihitela je Cirila. Dva	sužnja	sta dvignila na pol onesveščeno Ireno in jo	A
Govori, kje je Ljubinica! Naša	sužnja	si!« Tako jo je ogovoril najstarejši veljak	A
Toda zanjo me nagradiš.« »Pozabljaš, da si	sužnja	Slovenov.Ne govori prešerno.«	A
vesel domov. Toda doma mu je javila objokana	sužnja,	da je v deževni noči izginila Slovenka. Balambak	A
poprosil za kozarec vina. . / . / stran 199 . /	Sužnja	je prinesla lepo roženico v šotor.Godec je postavil	A
zagrnjenemu s težkim platnom, in šepetaje vprašal	sužnja	ob njem.Suženj mu je nemo odkimal, nakar mu	A
Ali odpotuje?’	Sužnja	je zaplakala in se zgrudila k mojim nogam.	A
hiteli z zaponami. »Kako?« je vprašal Numida	sužnja	ob vozu. »Popila je nekaj kapljic margaranovega	A
Ljubinica mordá ugrabljena in oskrunjena, tepena	sužnja!	Morana, daj mi krvi!	A
prašen na to nerodno posteljo? Ali si bil za	sužnja	v daljnem mestu, pa si se napotil na stara leta	A
brezpogojno, da ga strahuje brez usmiljenja, kakor	sužnja	valptov bič.Ni ga ljubil, zato ga tudi ono ni	A
posebno pa z umetnostjo, ki je bila že od nekdaj	sužnja	vsaki sramežljivi nečednosti. Ali kar so hoteli	A
pričakuje, da pade iz visočine telo izmučenega	sužnja	in da pricurlja kri iz razkosanega telesa ...	A
je, da bi tedaj vsi hkrati planili nanj, na	sužnja,	ki se je spuntal zoper gospoda.Služil je vdano	A
mislil: kaj tako plačuješ, življenje, svojega	sužnja?	Kaj tako se pokoriš, življenje, svojemu gospodarju	A
časih tudi ponoči, žalostno, zategnjeno, molitev	sužnja.	Nekoč, kar iznenada, brez posebnega povoda, se	A
se ona zaničevalno smehlja, ko gleda name, na	sužnja,	ki se je bil zvalil na tla pred njenimi nogami	A
življenje in jo ima prikovano poleg sebe kakor	sužnja.	Prikovana je bila k tej postelji brez usmiljenja	A
zvezal si mi roke in misli, da sem samo še	sužnja	tvoje postelje. Trikrat že mi je prišla zla	A
se zaljubim vanj, da me priklene, goljufanega	sužnja,	na lep fantom. Gledala je moj gumb in	A
»Kaj delam? Trpim in umiram zavržena	sužnja	...«	A
veselo! Glej, nov trop janičarjev prihaja, dva	sužnja	ženó na prodaj, dva bedna, izsesana: Kordun	A
strasti, dekleta zgrabi, ga pahne vznak: »Bela	sužnja,	koprniš po moji krvi ... « Juran skuša potegniti	A
redim.« Kupec mu odšteje cekin in odvede svoja	sužnja.	* zapovednik telesne straže »He,« tleskne veselo	A
muzika ... Glej, s palisade gledata dva okostenela	sužnja.	»Vid ‒ Vid!« vzdrhtita drug za drugim.	A
zmagoslavja. Glej, iz neke kule se utrga uvela	sužnja,	se sesede ob sprevodu. »Vid ‒ Vid!« jekne predse	A
hude sužnosti je težko, ker hočejo za vsakega	sužnja	veliko denarjev, če ga kdo hoče odkupiti.	A
gospodar v tistih krajih ima namreč pravico	sužnja	umoriti, če ga ujame uhajalca. Sužnji pa se	A
ognjišča. Z njim vred sta prišla še dva druga	sužnja.	Ta dva sta nosila brezrudno mrtvo zemljo.	A
za nobeno delo, tega ne bode nihče kupil za	sužnja,	ni vreden, da bi ga gonili na Turško s seboj	A
kakor nož v prsi; vrvi ni vreden, ker je za	sužnja	kakor jaz za meniha.Tedaj je moral drugje *	A
da je tako vse bolj njen. Stregla mu je kot	sužnja	in bila vsa srečna, če je dobila prijazen odgovor	A
strašno svojo usodo. Vedela je, da je postala	sužnja	turškega poveljnika ter izgubila na veke svojega	A
Enakorodna, enakopravna bodi žena možu, ‒ dekla,	sužnja	mu bodi, govorimo naravnost, brez okolišev,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani