nova beseda iz Slovenije
Josip | Stritar: | Dunajski soneti Virtualna slovenska knjigarna | A |
Josip | Stritar: | Pesmi Virtualna slovenska knjigarna BESeDA | A |
zanemaril, srce le babje mu je ustvaril. | Stritar | Da ni od naše baže, beseda vsaka kaže; kar | A |
jezno je odgovoril, otirajoč si usta: »Pa naj | Stritar | danes napiše pesem o tej nesrečni majkini kravi | A |
Kdo je to? | Stritar? | Iv. N. Resman? | A |
je že ob naslednjem srečanju vprašal gospod | Stritar. | Nalahno se je sklonil k meni in mi napol glasno | A |
popoldne ob petih čas?« me je ustavil gospod | Stritar | čez nekaj dni pred našo veliko šolo, kjer sem | A |
ljudski pesmi!« »Z velikim veseljem, gospod | Stritar! | « »Pazi le, da te ne bodo videli žandarji | A |
Na predavanju smo bili le štirje. Gospod | Stritar, | gospod Svetec, jaz in - sam nisem verjel svojim | A |
zanimivo je bilo...« me je na koncu pohvalil gospod | Stritar, | potem pa mi dovolil, da sem prebral še pesem | A |
domačega pisatelja!« je ves žarel v zanosu gospod | Stritar. | »Gospodu Levstiku ni pretirano všeč | A |
Deseti brat odličen roman!« je pribil gospod | Stritar. | »Bral se bo, ko že nas več na svetu ne bo. | A |
da bi postal gospod profesor, pa me je gospod | Stritar | že po nekaj tednih pojal nazaj na Zavrh, da | A |
Tržačanu« sploh nikdar odpustiti ni mogel. Niti | Stritar | niti Erjavec me nista mogla predrugačiti: »živalca | A |
Josip | Stritar: | Gospod Mirodolski Virtualna slovenska knjigarna | A |
Josip | Stritar | Rosana I | A |
Josip | Stritar: | Svetinova Metka Virtualna slovenska knjigarna | A |
Josip | Stritar: | Zorin Virtualna slovenska knjigarna BESeDA | A |
Jos. | Stritar. | Naposled se je imel izvršiti že davno | A |
Ali pa Bleiweis pretrdo kožo!« se je branil | Stritar. | Dr. Valenta je dolgo časa zdravil histerično | A |
bi morali vedeti, da je bil prav liberalec | Stritar, | na katerega se sklicujejo, mož hudo zagrenjenega | B |
v ”Pesmi o zidanju cerkve na Šmarni gori“ ... | Stritar | govori v svojih pripovednih pesmih silno veliko | B |
da bi postal hipoma prav polzno gladek kakor | Stritar, | to bi se čudil vsakdo, in marsikdo bi bil celo | B |
trenotek novo . / . / stran 72 . / radost. | Stritar | jih je razlagal, toda mislim, da ga ni človeka | B |
so se doslej ukvarjali s Prešernom, na primer | Stritar | in naši maloštevilni literarni zgodovinarji | B |
Levstikovega učenca se je rad označeval Josip | Stritar | , ki je od leta 1870 do približno leta 1880 | B |
prvo besedo v slovenski literaturi. Vendar pa | Stritar | ni prav nič podoben svojemu učitelju.Resda je | B |
najboljši med njimi so se kasneje odvrnili od njega. | Stritar | je izdajal v letu 1870 in nato v letih 1876 | B |
ozračje. Marsikaj starega in zlaganega so zrušili; | Stritar | je oznanil novo estetiko in vpeljal novo kritiko | B |
govoriti o tej umetnosti -- menda je bil že | Stritar | -- se je bil odtujil in zahrepenelo se mu je | B |
ki jih ima menda vsaka kmetiška hiša. Celo | Stritar | je bil med njimi, imena Trdinovega pa nisem | B |
kateri je hodil Vodník, in da so šele Jurčič, | Stritar | in Levstik pričeli pravilno pisati.Mêni se pa | B |
imenovalniku; naj bi pisal saj ”stranî“ kot | Stritar. | -- Sicer je pa jedro spisa dobro, kakor sem rekel | B |
Takó na priliko so raztrobili, da so Levstik, | Stritar | in Cimperman veliki pesniki, nó, in Levstik | B |
in Cimperman veliki pesniki, nó, in Levstik, | Stritar | in Cimperman se svetijo odslej pri nas v taki | B |
ne vé, kaj se godi na omenjenem pragu ... Če bi | Stritar | dejal, da ona vé, kje je on, pa da ne mara zanj | B |
IV. Levstik -- | Stritar | -- Jenko. V. Psevdoklasiki -- Gregorčič | B |
Prešernovi smrti sta povedala Slovencem Levstik in | Stritar, | kdo da nam je bil Prešeren in kaj da nam je | B |
naši lepi literaturi, vse do l. 1870, ko je | Stritar | začel izdajati svoj dunajski ”Zvon“.Imeli smo | B |
zgodovini: . / . / stran 211 . / to so Levstik, | Stritar | in S. Jenko. -- Levstik je že l. 1854 izdal | B |
porušil slavo Koseskega in njegovih epigonov. -- | Stritar | je bil Levstikov učenec.Tudi on je bil kritik | B |
jezika in narodne poezije, evropejsko izglajeni | Stritar | pa jih je seznanjal z velikimi tujimi literaturami | B |
svojih estetičnih pogovorih, niti v pesmih nam | Stritar | ni danes več tako blizu, kakor nam je Levstik | B |
(Dunajski sonetje.) Ni bil mehki | Stritar. | Njegovo svetobólje, njegova sentimentalnost, | B |
naša književnost. -- Niti leto dní, preden je | Stritar | izdal svoj ”Zvon“, l. 1869, je umrl eden najnežnejših | B |
koračnico ”Naprej, zastava slave“ ... V | Stritar | si je bil s svojimi estetičnimi ”Pogovori“ in | B |
lahkoto oblike, a v to obliko je vlil tisto, česar | Stritar | nikoli ni imel: globoko in resnično čustvo. | B |
Prešeren bi imenoval takega pesnika ”kvaso“, | Stritar | ”šušmarja“ in Ljubljančan ”gofljo“ ...Poante Hribar | B |
ali kaj enakega ... ”Jurčič, Levstik, mladi | Stritar, | -- ah, kje so tisti dnevi idealnega navdušenja | B |
postala zeló problematična ... . N, Vi niste | Stritar; | on níma za seboj toliko krasnih del, kot Vi | B |
se je ní bal Funtek, ne Gangl, ne Medved - ne | Stritar | kot pesnik!!, tedàj se je tudi meni ní treba | B |
vsacega žaliti. "Fraza vlada svet", pravi | Stritar | in takšna fraza je pri nas, da se je za Kranjsko | C |
se obnašajo otročje in tako zidajo na pesku. | Stritar | je tudi grmel proti praznim frazam, bahanju | C |
narodnjaki, za katere je nacionalnost molzna krava. | Stritar | je te narodnjake v svojem pisanju rotil, naj | C |
med Slovenci zdela precej "dozorela" Razlag in | Stritar. | Ves čas so - tudi potem, ko so imeli očitno politično | C |
značilna so dogajanja v lingvistiki (kajti že | Stritar | je vedel, da je vsak Slovenec rojen jezikoslovec | C |
ko so ustvarjali Jenko, Levstik, Gregorčič, | Stritar | in Aškerc ter so se s šibkimi toni oglasili | C |
kolektivnim v umetniško celoto (Aškerc, Levstik, | Stritar) | . Prvi tok slovenske ponarodele pesmi se začenja | C |
obravnav tematskih sklopov so prispevale Urška | Stritar, | Nevenka Angelski, Amalija Mikulan in Nevenka | D |
preveliko številčnost divjadi je opozorila tudi Inka | Stritar, | predsednica združenja lastnikov gozdov v Sloveniji | D |
Jambrek, Janko Kos, Vasko Simonitti, Marija | Stritar, | Rudi Šeligo in Jože Pučnik.Vodjo odbora bodo | D |
občini so bili rojeni tudi »sitni« Levstik, pa | Stritar, | Javoršek in še kdo, katerih jezikovno in kulturno | D |
Slovencih pa so se z basnijo ukvarjali Vodnik, | Stritar | in Kette. Jean de Lafontaine se je rodil 8 | D |
predstavnico razlaščencev v omenjenem svetu sklada Inko | Stritar | že pomagal pri oblikovanju navodil za dodeljevanje | D |
kot vršilka dolžnosti predsednice vodi Inka | Stritar. | V združenju navajajo, da je razlaščencev v Sloveniji | D |
njegove razglednice znamenitih mož (Prešeren, | Stritar, | Cankar ...).Najbolj znane pa so razglednice | D |
zgodovina. Naš prvi literarni zgodovinar Josip | Stritar | je leta 1866 rekel, da je naš veliki um, naš | D |
ure. Že čez nekaj dni mi je organizatorka Urša | Stritar | iz Ljubljane poslala avtorsko pogodbo, tako | D |
Celju poudarila v. d. predsednica ZLRP Inka | Stritar. | Izvajajo ga za vse enako, poleg tega pa v času | D |
vodstev podjetij),« je povedal Senčar. Andrej | Stritar | z Inštituta Jožef Stefan se je najprej začudil | D |
bodo varnejše in cenejše, je povedal Andrej | Stritar. | Sicer pa je kot temeljno ugotovitev okrogle | D |
Jaroslav Vrtačnik Andrej | Stritar | Tranzicijski fragmenti | D |
ki je po mnenju v. d. predsednice ZLRP Inke | Stritar | in podpredsednika Petra Logarja nepregledno | D |
zemlja, zakaj ne more biti človek srečen na njej ( | Stritar) | .Ali odgovor poznejšemu profesorju (danes je | D |
tiste knjižice Prešernovih Poezij, h kateri je | Stritar | napisal znameniti predgovor, v katerem je kot | D |
svetu tudi Milan Cajner, Franc Obran in Marija | Stritar. | Omenjene člane sveta imenuje in razrešuje državni | D |
knjige tako na primer preberem, da »živi pesnik | Stritar | v Aspangu pri Dunaju v zelo bednih razmerah | D |
Jenko, Gregorčič, Mencinger, Jurčič, Tavčar, | Stritar, | Kersnik, Aškerc, Cankar (kar 30 knjig!),Župančič | D |
slovenskega romana - tu so tiskali Jurčič, Cankar, | Stritar | - je po mnogih desetletjih vnovič nastal kulturni | D |
splačalo podaljšati vsaj za 20 let, meni Andrej | Stritar | -Skladiščenje odpadkov - politični problem | D |
po 12 in več.« O lastništvu JE Krško Andrej | Stritar | meni, da bi bilo najbolje dobiti tretjega partnerja | D |
Podaljšati dobo obratovanja? Andrej | Stritar | (na fotografiji), vodja izobraževalnega centra | D |
predvidevanjih delovala do leta 2023, Andrej | Stritar | pravi, da bi dobo obratovanja lahko podaljšali | D |
vzorcev materiala iz reaktorske posode,« razlaga | Stritar. | Po njegovem mnenju bi čez nekaj let vsekakor | D |
1000-megavatno jedrsko elektrarno,« razlaga | Stritar. | Toda Avstrijci že za JEK zahtevajo predčasno | D |
Avstrijci že za JEK zahtevajo predčasno zaprtje? | Stritar: | »Če bi se odločili za predčasno zaprtje, ne | D |
konca njihovega mandata na oblasti,« ugotavlja | Stritar. | Zaradi tega imajo za zdaj le na Finskem soglasje | D |
edinega sogovornika je nenavaden. Dr. Andrej | Stritar | je eden redkih slovenskih zagovornikov atomske | D |
vzdržujejo prostovoljci - med njimi tudi sestra Aleša | Stritar | in pater Ivan Rampre, sicer dopisnik radia Vatikan | D |
odstavila Miroslava Gregoriča (zamenjal ga je Andrej | Stritar | z IJS), namesto odstavljene Vere Kozmik Vodušek | D |
drugo okrog Velikih Lašč na Dolenjskem (Trubar, | Stritar, | Levstik, Jurčič).Kersnik je bil po moški liniji | D |
izrednega dogodka,« je dejal direktor dr. Andrej | Stritar | na krajši slovesnosti ob predaji opreme in odprtju | D |
izčiščenja. »Bog živi kritiko!« je rekel že | Stritar. | Toda vnaprej ji »blokovskih naselij« vendarle | D |
Vršilka dolžnosti predsednice združenja Inka | Stritar | meni, da je stanje denacionalizacije danes | D |
reči o prevajanju tujih književnosti. Josip | Stritar | je v Ljubljanskem zvonu leta 1896 pisal, naj | D |
iterarnih besedil in umetnosti nasploh. Levstik in | Stritar | - z njima Ogrin sicer začenja svojo razpravo | D |
nasploh v to smer, da je bil že »svobodomislec« | Stritar | tisti, ki je v načelo harmonije med formo in | D |
vrnitev literature k prvobitnem slovenstvu, | Stritar | je začel z bolj svetovljanskim svetoboljem in | D |
Rodil se je slovenski pesnik in pisatelj Josip | Stritar | (umrl 1923). 1836 Med obleganjem teksaške | D |
dosežek = temelj nacije«, prvi izpeljal Josip | Stritar. | Za utemeljitelja nacije je izbral Franceta Prešerna | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |