nova beseda iz Slovenije

stritar (323)


Josip      Stritar:      Dunajski soneti Virtualna slovenska knjigarna  A
Josip      Stritar:      Pesmi Virtualna slovenska knjigarna BESeDA  A
zanemaril, srce le babje mu je ustvaril.      Stritar      Da ni od naše baže, beseda vsaka kaže; kar  A
jezno je odgovoril, otirajoč si usta: »Pa naj      Stritar      danes napiše pesem o tej nesrečni majkini kravi  A
Kdo je to?      Stritar?     Iv. N. Resman?  A
je že ob naslednjem srečanju vprašal gospod      Stritar.     Nalahno se je sklonil k meni in mi napol glasno  A
popoldne ob petih čas?« me je ustavil gospod      Stritar      čez nekaj dni pred našo veliko šolo, kjer sem  A
ljudski pesmi!« »Z velikim veseljem, gospod      Stritar!     « »Pazi le, da te ne bodo videli žandarji  A
Na predavanju smo bili le štirje. Gospod      Stritar,      gospod Svetec, jaz in - sam nisem verjel svojim  A
zanimivo je bilo...« me je na koncu pohvalil gospod      Stritar,      potem pa mi dovolil, da sem prebral še pesem  A
domačega pisatelja!« je ves žarel v zanosu gospod      Stritar.      »Gospodu Levstiku ni pretirano všeč  A
Deseti brat odličen roman!« je pribil gospod      Stritar.      »Bral se bo, ko že nas več na svetu ne bo.  A
da bi postal gospod profesor, pa me je gospod      Stritar      že po nekaj tednih pojal nazaj na Zavrh, da  A
Tržačanu« sploh nikdar odpustiti ni mogel. Niti      Stritar      niti Erjavec me nista mogla predrugačiti: »živalca  A
Josip      Stritar:      Gospod Mirodolski Virtualna slovenska knjigarna  A
Josip      Stritar      Rosana I   A
Josip      Stritar:      Svetinova Metka Virtualna slovenska knjigarna  A
Josip      Stritar:      Zorin Virtualna slovenska knjigarna BESeDA  A
Jos.      Stritar.      Naposled se je imel izvršiti že davno  A
Ali pa Bleiweis pretrdo kožo!« se je branil      Stritar.      Dr. Valenta je dolgo časa zdravil histerično  A
bi morali vedeti, da je bil prav liberalec      Stritar,      na katerega se sklicujejo, mož hudo zagrenjenega  B
v ”Pesmi o zidanju cerkve na Šmarni gori“ ...      Stritar      govori v svojih pripovednih pesmih silno veliko  B
da bi postal hipoma prav polzno gladek kakor      Stritar,      to bi se čudil vsakdo, in marsikdo bi bil celo  B
trenotek novo . / . / stran 72 . / radost.      Stritar      jih je razlagal, toda mislim, da ga ni človeka  B
so se doslej ukvarjali s Prešernom, na primer      Stritar      in naši maloštevilni literarni zgodovinarji  B
Levstikovega učenca se je rad označeval Josip      Stritar     , ki je od leta 1870 do približno leta 1880  B
prvo besedo v slovenski literaturi. Vendar pa      Stritar      ni prav nič podoben svojemu učitelju.Resda je  B
najboljši med njimi so se kasneje odvrnili od njega.      Stritar      je izdajal v letu 1870 in nato v letih 1876  B
ozračje. Marsikaj starega in zlaganega so zrušili;      Stritar      je oznanil novo estetiko in vpeljal novo kritiko  B
govoriti o tej umetnosti -- menda je bil že      Stritar      -- se je bil odtujil in zahrepenelo se mu je  B
ki jih ima menda vsaka kmetiška hiša. Celo      Stritar      je bil med njimi, imena Trdinovega pa nisem  B
kateri je hodil Vodník, in da so šele Jurčič,      Stritar      in Levstik pričeli pravilno pisati.Mêni se pa  B
imenovalniku; naj bi pisal saj ”stranî“ kot      Stritar.     -- Sicer je pa jedro spisa dobro, kakor sem rekel  B
Takó na priliko so raztrobili, da so Levstik,      Stritar      in Cimperman veliki pesniki, nó, in Levstik  B
in Cimperman veliki pesniki, nó, in Levstik,      Stritar      in Cimperman se svetijo odslej pri nas v taki  B
ne vé, kaj se godi na omenjenem pragu ... Če bi      Stritar      dejal, da ona vé, kje je on, pa da ne mara zanj  B
IV. Levstik --      Stritar      -- Jenko. V. Psevdoklasiki -- Gregorčič  B
Prešernovi smrti sta povedala Slovencem Levstik in      Stritar,      kdo da nam je bil Prešeren in kaj da nam je  B
naši lepi literaturi, vse do l. 1870, ko je      Stritar      začel izdajati svoj dunajski ”Zvon“.Imeli smo  B
zgodovini: . / . / stran 211 . / to so Levstik,      Stritar      in S. Jenko. -- Levstik je že l. 1854 izdal  B
porušil slavo Koseskega in njegovih epigonov. --      Stritar      je bil Levstikov učenec.Tudi on je bil kritik  B
jezika in narodne poezije, evropejsko izglajeni      Stritar      pa jih je seznanjal z velikimi tujimi literaturami  B
svojih estetičnih pogovorih, niti v pesmih nam      Stritar      ni danes več tako blizu, kakor nam je Levstik  B
(Dunajski sonetje.) Ni bil mehki      Stritar.     Njegovo svetobólje, njegova sentimentalnost,  B
naša književnost. -- Niti leto dní, preden je      Stritar      izdal svoj ”Zvon“, l. 1869, je umrl eden najnežnejših  B
koračnico ”Naprej, zastava slave“ ... V      Stritar      si je bil s svojimi estetičnimi ”Pogovori“ in  B
lahkoto oblike, a v to obliko je vlil tisto, česar      Stritar      nikoli ni imel: globoko in resnično čustvo.  B
Prešeren bi imenoval takega pesnika ”kvaso“,      Stritar      ”šušmarja“ in Ljubljančan ”gofljo“ ...Poante Hribar  B
ali kaj enakega ... ”Jurčič, Levstik, mladi      Stritar,      -- ah, kje so tisti dnevi idealnega navdušenja  B
postala zeló problematična ... . N, Vi niste      Stritar;      on níma za seboj toliko krasnih del, kot Vi  B
se je ní bal Funtek, ne Gangl, ne Medved - ne      Stritar      kot pesnik!!, tedàj se je tudi meni ní treba  B
vsacega žaliti. "Fraza vlada svet", pravi      Stritar      in takšna fraza je pri nas, da se je za Kranjsko  C
se obnašajo otročje in tako zidajo na pesku.      Stritar      je tudi grmel proti praznim frazam, bahanju  C
narodnjaki, za katere je nacionalnost molzna krava.      Stritar      je te narodnjake v svojem pisanju rotil, naj  C
med Slovenci zdela precej "dozorela" Razlag in      Stritar.     Ves čas so - tudi potem, ko so imeli očitno politično  C
značilna so dogajanja v lingvistiki (kajti že      Stritar      je vedel, da je vsak Slovenec rojen jezikoslovec  C
ko so ustvarjali Jenko, Levstik, Gregorčič,      Stritar      in Aškerc ter so se s šibkimi toni oglasili  C
kolektivnim v umetniško celoto (Aškerc, Levstik,      Stritar)     . Prvi tok slovenske ponarodele pesmi se začenja  C
obravnav tematskih sklopov so prispevale Urška      Stritar,      Nevenka Angelski, Amalija Mikulan in Nevenka  D
preveliko številčnost divjadi je opozorila tudi Inka      Stritar,      predsednica združenja lastnikov gozdov v Sloveniji  D
Jambrek, Janko Kos, Vasko Simonitti, Marija      Stritar,      Rudi Šeligo in Jože Pučnik.Vodjo odbora bodo  D
občini so bili rojeni tudi »sitni« Levstik, pa      Stritar,      Javoršek in še kdo, katerih jezikovno in kulturno  D
Slovencih pa so se z basnijo ukvarjali Vodnik,      Stritar      in Kette. Jean de Lafontaine se je rodil 8  D
predstavnico razlaščencev v omenjenem svetu sklada Inko      Stritar      že pomagal pri oblikovanju navodil za dodeljevanje  D
kot vršilka dolžnosti predsednice vodi Inka      Stritar.     V združenju navajajo, da je razlaščencev v Sloveniji  D
njegove razglednice znamenitih mož (Prešeren,      Stritar,      Cankar ...).Najbolj znane pa so razglednice  D
zgodovina. Naš prvi literarni zgodovinar Josip      Stritar      je leta 1866 rekel, da je naš veliki um, naš  D
ure. Že čez nekaj dni mi je organizatorka Urša      Stritar      iz Ljubljane poslala avtorsko pogodbo, tako  D
Celju poudarila v. d. predsednica ZLRP Inka      Stritar.     Izvajajo ga za vse enako, poleg tega pa v času  D
vodstev podjetij),« je povedal Senčar. Andrej      Stritar      z Inštituta Jožef Stefan se je najprej začudil  D
bodo varnejše in cenejše, je povedal Andrej      Stritar.      Sicer pa je kot temeljno ugotovitev okrogle  D
Jaroslav Vrtačnik Andrej      Stritar      Tranzicijski fragmenti   D
ki je po mnenju v. d. predsednice ZLRP Inke      Stritar      in podpredsednika Petra Logarja nepregledno  D
zemlja, zakaj ne more biti človek srečen na njej (     Stritar)     .Ali odgovor poznejšemu profesorju (danes je  D
tiste knjižice Prešernovih Poezij, h kateri je      Stritar      napisal znameniti predgovor, v katerem je kot  D
svetu tudi Milan Cajner, Franc Obran in Marija      Stritar.     Omenjene člane sveta imenuje in razrešuje državni  D
knjige tako na primer preberem, da »živi pesnik      Stritar      v Aspangu pri Dunaju v zelo bednih razmerah  D
Jenko, Gregorčič, Mencinger, Jurčič, Tavčar,      Stritar,      Kersnik, Aškerc, Cankar (kar 30 knjig!),Župančič  D
slovenskega romana - tu so tiskali Jurčič, Cankar,      Stritar      - je po mnogih desetletjih vnovič nastal kulturni  D
splačalo podaljšati vsaj za 20 let, meni Andrej      Stritar      -Skladiščenje odpadkov - politični problem   D
po 12 in več.« O lastništvu JE Krško Andrej      Stritar      meni, da bi bilo najbolje dobiti tretjega partnerja  D
Podaljšati dobo obratovanja? Andrej      Stritar      (na fotografiji), vodja izobraževalnega centra  D
predvidevanjih delovala do leta 2023, Andrej      Stritar      pravi, da bi dobo obratovanja lahko podaljšali  D
vzorcev materiala iz reaktorske posode,« razlaga      Stritar.     Po njegovem mnenju bi čez nekaj let vsekakor  D
1000-megavatno jedrsko elektrarno,« razlaga      Stritar.      Toda Avstrijci že za JEK zahtevajo predčasno  D
Avstrijci že za JEK zahtevajo predčasno zaprtje?      Stritar:      »Če bi se odločili za predčasno zaprtje, ne  D
konca njihovega mandata na oblasti,« ugotavlja      Stritar.      Zaradi tega imajo za zdaj le na Finskem soglasje  D
edinega sogovornika je nenavaden. Dr. Andrej      Stritar      je eden redkih slovenskih zagovornikov atomske  D
vzdržujejo prostovoljci - med njimi tudi sestra Aleša      Stritar      in pater Ivan Rampre, sicer dopisnik radia Vatikan  D
odstavila Miroslava Gregoriča (zamenjal ga je Andrej      Stritar      z IJS), namesto odstavljene Vere Kozmik Vodušek  D
drugo okrog Velikih Lašč na Dolenjskem (Trubar,      Stritar,      Levstik, Jurčič).Kersnik je bil po moški liniji  D
izrednega dogodka,« je dejal direktor dr. Andrej      Stritar      na krajši slovesnosti ob predaji opreme in odprtju  D
izčiščenja. »Bog živi kritiko!« je rekel že      Stritar.     Toda vnaprej ji »blokovskih naselij« vendarle  D
Vršilka dolžnosti predsednice združenja Inka      Stritar      meni, da je stanje denacionalizacije danes   D
reči o prevajanju tujih književnosti. Josip      Stritar      je v Ljubljanskem zvonu leta 1896 pisal, naj  D
iterarnih besedil in umetnosti nasploh. Levstik in      Stritar      - z njima Ogrin sicer začenja svojo razpravo  D
nasploh v to smer, da je bil že »svobodomislec«      Stritar      tisti, ki je v načelo harmonije med formo in  D
vrnitev literature k prvobitnem slovenstvu,      Stritar      je začel z bolj svetovljanskim svetoboljem in  D
Rodil se je slovenski pesnik in pisatelj Josip      Stritar      (umrl 1923). 1836 Med obleganjem teksaške  D
dosežek = temelj nacije«, prvi izpeljal Josip      Stritar.     Za utemeljitelja nacije je izbral Franceta Prešerna  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA