stric (2.671)

tedaj poroka? MICKA Kakor hitro bo njegov	stric	umrl.Pak naj mi dajo prstan!	A
ko bi tak zal gospod kamen ratal. Je že njih	stric	umrl? TULPENHEIM Ne bo več dolgo vlekel, zdaj	A
Midva sva nárazen! TULPENHEIM Ampak ‒ moj	stric.	ŠTERNFELDOVKA Ima vse zvedeti!	A
Kremžar TONE Ali gospoda Dobrina ni doma?	Stric	mi je. LIZA Meni tudi.	A
Ali ste hišna ali kuharica? Oženjen	stric	Dobrin ni. NEŽA Torej k stricu sta prišla	A
pride.) NEŽA Glejta, zdajle je pa prišel	stric.	(Odide.)	A
DOBRIN Kaj bo dobrega? TONE Dober dan,	stric!	LIZA Dober dan, stric!	A
TONE Dober dan, stric! LIZA Dober dan,	stric!	DOBRIN Bog daj, stričnik in stričnica.	A
spominjate? DOBRIN In kako bi bil jaz vajin	stric?	TONE Kako?	A
pridem, ker ne znam birme vezati. TONE Škoda,	stric.	Mati so rekli, da se vas moramo držati, dokler	A
Tukaj imaš dvajset krajcarjev. TONE Oh,	stric,	saj ni treba.(Vzame.) LIZA Vi ste stric	A
stric, saj ni treba. (Vzame.) LIZA Vi ste	stric	pravzaprav nam, ne Okornom. TONE Ni res, stric	A
stric pravzaprav nam, ne Okornom. TONE Ni res,	stric!	Vi ste naš stric, ti si pa lažnivka.	A
Okornom. TONE Ni res, stric! Vi ste naš	stric,	ti si pa lažnivka. Le čakaj me!	A
Nikar se ne prepiraj! TONE Pozdravljeni,	stric!	(Odide.)	A
Dobrin? DOBRIN Gašper, ne govori neumno! Ti	stric,	pa povej, kdo si in kaj hočeš tu? OKOREN Saj	A
si in kaj hočeš tu? OKOREN Saj nisem jaz	stric,	vi ste moj stric. DOBRIN Jaz?	A
tu? OKOREN Saj nisem jaz stric, vi ste moj	stric.	DOBRIN Jaz?	A
dali. SKOBEC Ali jih niso za dar poslali, ti	stric?	OKOREN Za dar že; ampak prej smo mislili,	A
KOS Res ne. Mi vsi smo priče, da	stric	ne bo snedel besede, kakor je snedel tista jajca	A
Doma vse lepo pozdravi! Zbogom! OKOREN Lep	stric	ste vi!(Odide.)	A
tistega črnega psa, in mogoče bo prišel ven tudi	stric	v modri halji, mu bom pomahala ... Z uličice	A
povejte nikomur, gospod Maks, da sem bolna...	stric	bi bil strašno hud...In tudi z mano ne smete govoriti	A
mano ne smete govoriti, zato ker vas imam rada...	Stric	je rekel...Pst... Francka!...	A
pridete mimo. Hitreje: Toda ne smem dol, glejte,	stric	ne pusti... MAKS: To vam je pač zelo dolgčas	A
NINA: O! - Nihče ne govori z mano...	stric	je hud, kadar me vidi... samo časih me ima rad	A
KANTOR: In jaz? NINA: Dober dan,	stric.	KANTOR: Pridi bliže, ne stoj pri durih!	A
KANTOR: Otrok! NINA: Saj nisem jokala,	stric!	KANTOR: No, le pojdi gor!	A
... MATILDA:	Stric	vam je dejal, da se oženite? GORNIK: Ali	A
KADIVEC in MATILDA se oddahneta. MATILDA: In	stric?	KADIVEC: Hm!	A
Zakaj bi si ne izbrala drugega stanovanja? ...	Stric	naju vzgaja, - kakšna vzgoja!Midva se tudi samá	A
sem burne roko položil in milo zaprosil: »O	stric,	pomoč!« »Pomoč? Hm, le neumen ne bodi!	A
šel od dedine Žužem domov, umrl tam v Potočih	stric	bogat njegov, a med potjo zajela ga noč. Hej	A
panker, s čupico kot pav. Vanj en starejši	stric	togotno uperja prst. Ura je pol devetih.	A
naju prihajati v dveh. »Kje pa imate bolnika,	stric	D.?« »Vsi smo zdravi, hvala Bogu!« je odvrnil	A
vabeč me s kazalcem k sebi. »Kaj bo dobrega,	stric?	« sem se odzval. »Z menoj pojdite, če vas je	A
moraš imeti kakšne vaje, ne?« »Vas, prmejkuš,	stric!	« se zakrohoče ona in se obregne z ramo obenj	A
boš opoldne že doma s tem vozom, Martin.« »	Stric	so prepočasno dremali,« se namuzne hudomušna	A
skrivnostna prav zaradi besed, ki jih kriči njen	stric	in jih oni prav nič ne razumejo.Takó je Mici	A
topa. Uporno tedaj molči kakor zmeraj, kadar je	stric	hudoben z njo; oni pa ne vejo, zakaj je tak	A
moli za njim. Francu Jožefu je podoben, njen	stric,	ko moli na klečalniku, in morebiti je tudi zato	A
»Da,« je rekel Branko. »Kadar bo	stric	umrl, bo tvoja.« »Kdaj bo umrl?«	A
na kaj misli. A prav gotovo je, da bi, če bi	stric	umrl, šla na sprehod z lepim fantom kakor gredo	A
Kakšna pa ste, Mici. In ona se joče, ker je	stric	kričal nanjo; ne, ne, zaradi plamenov, ki barvajo	A
ne, ne, zaradi plamenov, ki barvajo šipe. In	stric	je prišel in stopil na mizo in navija uro.Bzik	A
Ne, ne, beživa, Evka, beživa!	Stric	s fesom na glavi drsa zdaj hitro in naju hoče	A
vedeli zakaj. Seve, mami je pravila Mici, da je	stric	tiran in sebičnež, da je nemčur in skop takó	A
tisti dan je šla in je ni bilo in ni bilo in	stric	jo je čakal in hodil gor in dol po hodniku ves	A
uničujejo tržaške Slovence kakor stenice, ona in	stric	pa niti nista od tu, ampak iz Maribora, kjer	A
Miklavž in ne bo dobila nobenega darila; njen	stric	jo je brcnil in zdaj niti ne govori z njo.In	A
beli lasje pa so viseli na rumene parkete. »	Stric!	« je klicala Mici.»Stric!«	A
»Stric!« je klicala Mici. »	Stric!	« A on je molčal.	A
A on je molčal. »	Stric!	« In je bila sama in jokala je, ko ga je vlekla	A
Svinčene ude svinčenega kipa. »	Stric,	« je šepetala, ker že dolgo je bilo, kar ni govoril	A
spomnil, da je Mici rekla: »Tvoja bo, ko bo	stric	umrl.«A zdaj je sedela mlada gospa za pisalno	A
Pa ja, nekaj bi lahko šepnil. Dajte no,	stric!	In tedaj so škrtnili parketi in sveče so zaplahutale	A
»Kdo?« »	Stric.	Kajne, da ga ne bo več?«	A
na mizi. Pa slon je pravkar vrgel kamen in	stric	se zamaje na mizi, ker mu je priletel kamen	A
In tudi papá so udarili po glavi.	Stric	pa kar naprej drsa in drsa, ko da sem jaz vrgla	A
me!« je kričala Evka, ker je mislila, da je	stric.	»Jaz sem, Evka,« je še rekla Mici; a potem jo	A
je bil tetin in vojak na sliki je bil njegov	stric.	In kipec svetega Antona je v stekleni kupoli	A
dražil in slišal strica, kako nagaja teti. Ker	stric	se smeje v kuhinji, skozi reží, ki so v podu	A
pod tenko plastjo sena, ga sliši. Nagajivi	stric!	In njegov stric in njegova teta sta brat in sestra	A
Nagajivi stric! In njegov	stric	in njegova teta sta brat in sestra; niti nima	A
butare nosi in velike celtne stelje, kakor jih ni	stric	nikoli nesel. »Milkooo!«	A
lojtrah, in zdaj je v mali kuhinji, ker ga čaka	stric,	da bi kosil z njim. »O, naš študent!« pravi	A
smehlja. »Postal boš pameten kakor ona,« še reče	stric.	»Jej,« pravi teta.	A
»Tudi o Duceju, se učite, a?« tedaj vpraša	stric.	»Ne gobezdaj!« se jezi teta.	A
zadregi in gleda strica. »Mussolino?« pravi resno	stric.	»To je tisti kalabreški bandit, ne?«	A
Molči!« mu reče teta. . /\ .. stran 243 . \/	Stric	pa je sklonjen nad krožnikom in nabada kos polente	A
Nemara jé tudi Mussolino polento, a Milko?« pravi	stric.	»Nemara jé polento z ocvirki!«	A
vse zapomni, ne veš, kdaj lahko kaj zine!«	Stric	pa resno pravi: »Teto bi lahko vzel za kuharico	A
»Pa bi ti šel po steljo!« A	stric	je ne posluša. »Milko,« reče.	A
»Milko,« reče. »Kaj	stric?	« »Pa bi ti skuhal prašičem!« pravi teta stricu	A
Milko, Mussolino je hudo močan, kaj?« vpraša	stric.	»Čenčura!« se jezi teta.	A
oči nad polento. »On sedi v Rimu, ne?« pravi	stric.	»Nič ga ne poslušaj,« reče teta.	A
prase iz hleva!« . /\ .. stran 244 . \/ In	stric	je pri tem resen; teta pa se zdaj smeje in tudi	A
tudi on, Milko, se smeje, ker se teta smeje,	stric	pa nič, samo nosnice mu trepetajo, ko da bi	A
Torej že pred desetimi leti, že tedaj, ko je	stric	zarana odhajal in so opoldne imeli na mizi pohanega	A
mizi pohanega zajca. Prepričan je bil, da ima	stric	puško, a nikoli ni prišel do tega, da bi jo	A
tega, da bi jo videl. Navsezgodaj je splezal	stric	s senika. Morda zato, ker je bilo prepovedano	A
fašista, in bog vari, da bi kdo sumil, da ima	stric	lovsko puško.Saj miličnika niso ubili z lovsko	A
lovsko puško. A vendar, če bi vedeli, da ima	stric	lovsko puško, bi mu slaba predla.Za norca pa	A
predla. Za norca pa jih je imel, miličnike,	stric,	to pa.Kakor brvincev je bilo miličnikov.	A
Zato, ker imajo črne srajce, laja, je rekel	stric.	Vedež ne more videti črne barve, je rekel stric	A
Vedež ne more videti črne barve, je rekel	stric,	kakor ne more videti bik rdeče barve, je rekel	A
pred vrati, a Vedež se zaganja; pa mu vendar	stric	pravi, naj bodo tiho. »Galline, galline,«	A
rečejo miličniki. »Niente capire,« reče	stric	in nič se ne smeje. »Galline!«	A
»Galline!« In	stric	se ne smeje.Lahko bi se tudi smejal; po slovensko	A
teta na pragu. »Pokora nič, pokora,« zagovarja	stric	Vedeža. Miličniki so vsi zmedeni in gledajo	A
»Galline.« ponavljajo. Tedaj je	stric	nenadoma vzradoščen. »Aha!« vzklikne.	A
veseli sklede češpelj, ki jih zvečer prinese	stric,	lešnikov v zobčastih žokcih, mogočnega oreha	A
znal z Rezi. Ko sta miličnika odšla, pa je	stric	rekel: »Galline, galline. In če bi pozabili	A
pozabijo, bodo lajali kakor Vedež,« je rekel	stric.	»Pokora nesrečna,« je resno rekla teta.	A
« je resno rekla teta. »Hov, hov, hov,« je	stric	oponašal Vedeža. »Nikar ga ne poslušaj,« je	A
bilo njemu kakor miličnikom, ki je o njih rekel	stric:	»Hov hov hov bodo lajali, če pozabijo svojo	A
Mlinska kolesa pa popravlja in nova teše njegov	stric;	tudi teše taka velika kolesa brat njegovega	A
perilom v roki. »Zakaj ne govoriš z mano kakor	stric	in teta, kakor nono?« je rekel. »Milko!« je	A
strani iz ‘Prerokb svete Šembilije’, ki jih je	stric	Ivanček sam prepisal v debeli zvezek.	A
peč, otepaval makov kruh, ki mu ga je pošiljal	stric,	in venomer pogledoval polno Kati, ki mu je kazala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani