srajca (526)

ponoči, kaj? MAREK: Stara navada -- železna	srajca.	Med tem Dedal Janku ponudi roko, toda	A
opraviti čevlji? KLEMENT: Čevlji ne, pač pa	srajca.	MILKA: Srajca?	A
KLEMENT: Čevlji ne, pač pa srajca. MILKA:	Srajca?	KLEMENT: Zadnjič, v tvojem stanovanju, si	A
veste, da sem po rodu čistokrvna ljubljanska	srajca.	ANDREJ O, vemo, vemo.	A
čevlji in nova kravata, na stolu že zlikana	srajca	visi, vse je, kot vedno, v pričakovanju, nov	A
Skoz večnostni krvavi pot upogne me skruna	srajca,	ki jo bom nečed odvrgel, da se dvojnik mi izogne	A
ki mi ob rojstvu sedlo je pripel. Odpne se	srajca	mi, odpenja pas. Privid prigodničarja se razblini	A
čas bo veter svež zavel v temo ... Brez gumbov	srajca,	neožeta ... Cvetnè perjanica na školjčni glavi	A
smo se že požurili, saprment. Vsa sem mokra,	srajca	se mi kar drži života.« »Tebe se še	A
risbe. »Ti muovi, si o no?« je rekla črna	srajca.	A on je stal nem in imel litrski kozarec v roki	A
premikal čoln. Zdaj je veslalo dekle in črna	srajca	je čepela na krmi.Šel je ob Srečku in bil z	A
tleh, omot pa je vlažen in hladen, ker to je	srajca	njegove mame, mokra od potu, ker to je ona,	A
novemu češčenju sredi gomazečih teles, ki jim	srajca	sega do popka, medtem ko glave brez las kdove	A
je esman odšel, se je zavedel, da se ga mokra	srajca	dotika in da ga spreletava mrzel srh.André najbrž	A
zrak. Belkastosive platnene hlače, zelenkasta	srajca,	ta ima rokave spodvihane do komolcev, ki molijo	A
kakor je bila živa in vesela njegova pisana	srajca.	»Srečen sem!	A
Ali si hud? - Hud nisem, toda	srajca	bo umazana, - sem v zadregi zamrmral in segel	A
odejo, ki je izpod nje gledala dolga, belkasta	srajca.	Sivi lasje so ji padali na rame, kakor bi bili	A
vklenjenega Petra, ki je bil bled in razmršen; njegova	srajca	je bila raztrgana in umazana. »Tepli	A
»Kar brez skrbi bodi! Koža ni	srajca!	« »Koža ni srajca,« je ponovil Matic	A
Koža ni srajca!« »Koža ni	srajca,	« je ponovil Matic. »Ne, ni srajca!	A
Koža ni srajca,« je ponovil Matic. »Ne, ni	srajca!	Koža se zmeraj sama zarase, srajca pa ne.«	A
»Ne, ni srajca! Koža se zmeraj sama zarase,	srajca	pa ne.« »Srajca pa ne!« je ponovil Matic	A
Koža se zmeraj sama zarase, srajca pa ne.« »	Srajca	pa ne!« je ponovil Matic. »Ne, srajca	A
»Srajca pa ne!« je ponovil Matic. »Ne,	srajca	pa ne.Nikoli.	A
oči in se začeli še bolj odmikati. »Koža ni	srajca	...« je nadaljeval Matic. »Ne, ni srajca	A
Koža ni srajca ...« je nadaljeval Matic. »Ne, ni	srajca!	« je prikimal Hotejec. »In ni kot hlače	A
njena stara navada in stara navada je železna	srajca,	kakor pravi pregovor.Stopili so po Čarja, ki	A
vklenjenega Petra, ki je bil bled in razmršen; njegova	srajca	je bila raztrgana in umazana. »Tepli	A
Kujbišev, zvest zgodovini in revoluciji, svetla	srajca	se ti lepi ob telo v tem vročem dnevu, na asfaltu	A
Močna roka, čokata, do komolcev zavihana	srajca	ti daje kar naprej tisti pustolovski in akcijski	A
Bilo je premočeno. Hlače so bile cele,	srajca	pa dodobra razcefrana.Na koži praske, tudi tukaj	A
njegovih vojvodskih oblačil: klobuk, svilena	srajca,	naprsnik in jermen z zlato tkanimi gumbi, vse	A
enkrat ponovila: Vivat! Njegova bela čipkasta	srajca	je bila razpeta in mnoge medalje hrabrosti so	A
vihtel v drugi roki, v roki, na kateri je bila	srajca	zavihana do komolcev in je ročaj sablje ječal	A
zmečkana na tleh, v kotu bei, nesnažen kup,	srajca,	to je bila srajca.Kravata je visela na tisti	A
v kotu bei, nesnažen kup, srajca, to je bila	srajca.	Kravata je visela na tisti vzmeti, ki je štrlela	A
Polkovnik Popov je bil tako prepoten, da se mu je	srajca	neprijetno lepila na hrbet, vendar si ni upal	A
po mestu lovil z avtom. Čutil je, kako se mu	srajca	od potu lepi na hrbet.Odvil je pokrovček zelene	A
Morda deset centimetrov prekratke.	Srajca	je bila seveda - za kontrast - živo pisana,	A
zadaj nanj, in naenkrat je pretrgana suknja in	srajca,	in čudno gorko oblije Jurija po plečih.Po njem	A
navajen, in to tudi veš, da »navada je železna	srajca«	.Zdaj še manjka nekoliko minut do pol štirih	A
njega ne stišče tista tesna in toga kitinova	srajca,	o kateri je bilo rečeno, da je vsem členarjem	A
»Stišče ga, stišče, in še kako! Ta	srajca	je pri njem še trša, ker ni od samega roženega	A
polivinilom. Bila je to pariško modra svilena	srajca	z velikim ovratnikom, črne žametne hlače in	A
zacuknil proti tlom, pokazala se je prtena zgornja	srajca,	potem spodnja srajca iz bombaža, nato koža,	A
pokazala se je prtena zgornja srajca, potem spodnja	srajca	iz bombaža, nato koža, pri tej se je Tjaž ustavil	A
prijatelj Ivan Ivanovič Šelan pristna ljubljanska	srajca,	dasi je bil svoj čas ruski uradnik.Vrag vedi	A
»Od kod neki! Ljubljanska	srajca!	Njeni ljudje tudi niso kaj prida.	A
ocenjeval, da je kmet rekel: »Ti pa nisi mestna	srajca!	« Tončku je godilo to priznanje.	A
Nanča jo je takisto spoznala za bratovo. 3.	Srajca	taistega. 4.Čevlji taistega.	A
osobje da si mora iz srajce pod pasom, kjer se	srajca	itak ne vidi in je odveč, lepo izrezati žepni	A
stric je bil eleganten kakor vedno, telovnik in	srajca	sta mu široko zijala, to je dobro delo njegovim	A
proso, hlapca sta kosila deteljo, Janezova bela	srajca	se je svetila v lucemi, kjer je pripravljal	A
»Kako se pa brišeš? Kakšna bo	srajca?	Kje imaš robček?«	A
hkrati izginili na ovinku krog mete* ob Kačjem *	Srajca.	** Meta = steber, ob katerem se odloči zmaga	A
ko cigan, kodrasti lasje na levji glavi, bela	srajca,	široka kravata, pa čisto nič napihnjen.Jaz sem	A
Tristo vragov, kako ga boli glava! Ná, tudi	srajca	ima čisto črn ovratnik.Lina mu nalašč ni nastavila	A
potipal tisto reč na postelji in ugotovil, da je	srajca.	Se pravi, da je Lina vse slišala in	A
v laseh se ti nabira nekakšen drobcen pesek,	srajca	se ti je prilepila na hrbet in v noge se znojiš	A
svete Trojice se sveti med temnim zelenjem bela	srajca;	človekoljubni davkar cepi lesnike, z bistro	A
velik, močan, obraz bahat in predrzen, bela	srajca	na prsih in za pestjo pisano vezena. Vrgel je	A
obilno plačilo? Prazniška obleka in platnena	srajca	pravično povračilo?Tako je, recite: obilno plačilo	A
je bila odeja na tleh, na tleh je ležala tudi	srajca	in telo je bilo razpraskano od nohtov, drobna	A
za pestjo se je videla že umazana, obnošena	srajca,	kravata pa je bila zmečkana in odrgnjena.	A
je žgalo, da se mi je stekal znoj nad obrvmi;	srajca	se mi je oprijemala telesa, kot bi jo pomočil	A
vratom in na lakteh pa se je svetila izprana	srajca,	na rokavih tupatam s temnejšim platnom zakrpana	A
graščaka nikjer; zafrfotala je nekje na oglu bela	srajca,	potem pa je bilo vse temnó... Milena je trepetala	A
cesti; drugo njegovo oblačilo je bila platnena	srajca,	vsako soboto v potoku oprana in na soncu posušena	A
gorkoto njenega telesa, če se obleče, se igra	srajca	z njenimi prsi, če si dene rožo v lasé, se smeje	A
bila raztrgana in zamazana, suknja brez gumbov,	srajca	odprta do prs in že začrnela, hlače prekratke	A
zdrknila ob zidu na tla. Ležala je vsa razgaljena,	srajca	je bila odpeta na ramah in na prsih, tudi noge	A
poganjajočo redko brado. Pod vratom je bila	srajca	odpeta; roke so bile sklenjene, in prsti so	A
in prikazale so se kosti, odete s sivo kožo.	Srajca	je bila na prsih odpeta in videlo se je vsako	A
v curkih mi je tekel pot čez čelo in senca;	srajca	je bila razmočena, kakor bi jo potaknil v vodo	A
skoraj do tilnika mu je segala nagnusna vlaga;	srajca	se je spolzko oprijemala života in nog. Mukoma	A
silnejšo težo. Začutil je, da se ga je bila	srajca	tesno in ščemeče oprijela krog života ... gnusna	A
rjavimi, koščenimi rokami. Na prsih je bila	srajca	razgaljena, da se je videla splahnela koža,	A
razbeljeno, pot mu je tekel po obrazu in po životu,	srajca	je bila tako premočena, da bi jo lahko ožel	A
osinelem obrazu. Okrog ust mu je stala kri, in	srajca	je bila pod vratom oškropljena od nje.	A
samo zloba. Streznila jo je stoprav Nežina	srajca,	katero je bila tako neusmiljeno zrezala, opravljaje	A
kmetiške. Izpod kratkih rokavov mu je pogledovala	srajca	domače preje.Za tisto dobo značilni duhovniški	A
stoji človek v prtenicah in srajci domače preje.	Srajca	mu je v zapestju skrbno zapeta, odprta pa pod	A
V kratkih hlačah in v puloverju.	Srajca	se je komajda videla, a sem bil prepričan, da	A
vem sicer, kaj jim bo koristila bela lanena	srajca	pri spopadu z bombo, ampak, ne bom se vtikal	A
vedo kaj delajo!« »No, morda res, ampak debela	srajca	s pretesnimi rokavi, gospod Franc?Sredi avgusta	A
Ali veš, kdo sem?« »Prazna ljubljanska	srajca,	vem in vidim; le ti ne veš, ti, da sem svobodnjak	A
kakor se na primer sleče stara in obleče oprana	srajca.	Ne zamerite mi te primere.«	A
janko je bil slekel in jo vrgel čez levo ramo.	Srajca	je bila za vratom odpeta, da je kazal, kakor	A
Leipzig 1870. . / . / stran 207 . / lena,	srajca	mi je šla do pasu, naprsnik še ne do podreber	A
preklane in vse razcefrane; jopič pretrgan in	srajca	polna luknjic.Samo klobuček je bil cel, in tudi	A
odpet do gorenjega kota, da se vidi umazana	srajca	kakor ostrina sulice nočnega čuvaja.Sicer je	A
Sicer je golorok in po obeh rokah se mu gubanči	srajca	kakor podolgovati in ohlapni mehurji. Hodi tako	A
razšli gostje, je ostal sam. Njegova svetlobela	srajca	je sijala izza mize in njegove ozke, bele roke	A
in manjši je in vedno manjši. Njegova bela	srajca	nekako porumeni, hlače pozelene, spodaj se zlijejo	A
globoko in na široko izrezano, da se sveti bela	srajca	po vsi sobi, na glavi ima okrogel in ozkokrajen	A
spoštovanje! Kako bela je bila vedno Jožetova	srajca	in kako omamljivo je Marija vedno dišala po	A
»Živja, mi ga pa pihnema, k sma iblanska	srajca!	« je govoril neopotikoma.»Dobr dan, gspud žpan	A
prsih in komolcih, da se je videla gubasta fina	srajca.	Na širokem usnjatem pasu je nosil dolg meč, na	A
beseda) Ljudje navadno pravijo: Navada železna	srajca;	jeprški učitelj pa je nasproti trdil: navada	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani