slikar (5.923)

Klanjam se, gospod Dobrin. Milan Čop. DOBRIN	Slikar,	kajne? ČOP Akademični slikar.	A
Čop. DOBRIN Slikar, kajne? ČOP Akademični	slikar.	DOBRIN Sem si takoj mislil.	A
tako dozdevalo. Toda pazite, gospod akademični	slikar,	da me ne boste sleparili ali vlekli; zakaj šal	A
DOBRIN Vidite, ta je prava. ČOP	Slikar	pa mora poudariti zlasti značilne poteze. DOBRIN	A
DOBRIN Ali pa jih prinesem jaz, gospod akademski	slikar.	(Čop odide.)	A
na vas? DOBRIN Tako ne, gospod akademični	slikar.	Meni se namreč rado blešči, nočem, da bi slika	A
sem za zdaj opravil. Vi, gospod akademični	slikar,	greste lahko na svoje delo.Pazite, kako boste	A
in izlikan. Ali ni tako, gospod akademični	slikar?	ČOP Prav lahko bi vas naslikal s tem šopkom	A
tla, gospodična! DOBRIN Gospod akademični	slikar,	vi vedno praskate, kjer vas ne srbi.Enkrat sem	A
Ob čem pa bo živel?	Slikar,	slikar; če bi bil sobni slikar, v božjem imenu	A
Ob čem pa bo živel? Slikar,	slikar;	če bi bil sobni slikar, v božjem imenu!Ampak	A
pa bo živel? Slikar, slikar; če bi bil sobni	slikar,	v božjem imenu!Ampak akademični slikar!	A
sobni slikar, v božjem imenu! Ampak akademični	slikar!	Če gre krave past, bo več zaslužil; vsak birič	A
nastopa oblastneje kot kateri si bodi akademični	slikar.	HELENA Gospa Čopova, ki je njegova teta, ga	A
gospod Milan Čop, bo ostal, kar je, akademični	slikar.	Ti pa ne boš akademična slikarica.	A
slikarja Čopa? DOBRIN Čop, Čop, čopič, akademični	slikar.	Ne, ali bi ga bil moral srečati?	A
Kar po domače! In vi, gospod akademični	slikar,	sedite semkaj!Koren pravi, da bi vas bil jaz	A
mladenič, blaga duša, plemenit značaj, akademični	slikar,	ki ima bodočnost pred seboj.Jaz sem ga vedno	A
MARTA, njegova sestra IVAN DOLINAR,	slikar	PETER BROŠ, podjetnik in trgovec	A
poznala več ... A zdaj je slaven umetnik, imeniten	slikar,	medtem, ko je bil prej čisto navadna tápica	A
čevljar za svoj vatel, ribič za svoj čopič,	slikar	za svoje mreže.Mene pa pošiljajo, da naj najdem	A
mislih na večerne ure; ko sončna luč meščan,	slikar	konture, pijè z očmi pastir azur nebá, curljaje	A
ženičkam pomežiknil, sebi v uteho zalajal. Neki	slikar	me je takoj poviziral na platno. Postal sem	A
telesca, okrogla, celo Marijin obraz si včasih	slikar	sposodi od kakšne ženske, in potem naj človek	A
baldahinskih nebesih naslikal neki italijanski	slikar,	pogledal je po sebi in videl je, da ni več bel	A
videl jo je, kakor je videl podobo ženske tisti	slikar	ob steni tiste cerkve na Visokem nad Ljubljano	A
zbledela kot ostale, bila je, kot bi na njej	slikar	prav pred kratkim dokončal svoje delo, bila	A
V tem mestu je jedel fižol in riž.	Slikar,	ki ga je dobro poznal, je zložil svoja olja	A
razume njene fragmente, sluti njeno celovitost.	Slikar	Mrtvaškega plesa v Hrastovljah se stiska pod	A
malo mar za vas vse. Imam avto, imam Boba, en	slikar	je zaljubljen vame.Briga me za vas, briga me	A
njarijo?« . / . / stran 204 . / »To ji je povedal	slikar,	« reče Martin Gregorju, »velik vpliv ima nanjo	A
»Spat grem,« reče. »Kje pa je	slikar?	« reče Bob. »Slikarja ni?«	A
»Slikarja ni?«	Slikar	je na Jackson Squaru. Gregor ga pozna.Vsako	A
ki je njegove občutke postavila na plan, kot	slikar	postavi porisano platno na ogled in kritiko	A
voziti je divota, kakor bi rekel tisti hrvaški	slikar,	ki sva se seznanila z njim v Benetkah.Ali še	A
krasoti ali, kakor bi bil rekel tisti hrvaški	slikar,	divoti strmečemu šmihelstvu!Koliko časa je pa	A
beljenja ni znal narediti, si zapiše, da je bil	slikar.	Ali pa so taki, ki si na pokopališču tešijo	A
vladarje od prvega Nemanje do Obrenovićev.	Slikar	jih je izobrazil v kričečih barvah; posebno	A
sliko tako ali tako: jaz bi si želel biti slaven	slikar	in na podoben način bi hotel naslikati Vahuljo	A
Imeli so v Butalah slikarja Čačko in je bil	slikar	za hiše in kapelice in ograje in obrtnike in	A
lahko stane cel tolar, podkovan in zvrhan.	Slikar	Čačka je naročilo sprejel in obljubil in je	A
vračilo tolarja, podkovanega in zvrhanega.	Slikar	Čačka je baš sedel v krčmi in ga je nekoliko	A
in mehkega, bila je konjska figa. Pa je bil	slikar	slednjič zadovoljen in je dejal, da bo v grb	A
je uslišan. Tako ne zna slikati danes noben	slikar.	Cerkev je polna dokazov čudodelne pomoči, razodete	A
redke rumene kocine so mu poganjale po obrazu.	Slikar	je bil, toda moč njegova je bila šibka, plaha	A
slovenskih umetnikov, izgubljenih v tujini.	Slikar	Možina, ki tako iskreno občudujem njegove otožne	A
čevljar za svoj vatel, ribič za svoj čopič in	slikar	za svoje mreže,“ je rekel Capuletov sluga in	A
govoriti. Kaj pa naj dela poet drugega nego pesmi,	slikar	drugega nego slike, kipar drugega nego kipe	A
naslikal. To je znamenje, da se še ni vozil tod ne	slikar	ne poet.“ Štefan Poljanec je mislil na literatur	A
”Tisti Mate!“ se je smehljal oče. ”	Slikar	je, svetnika je napravil in ga je nesel na faro	A
ga je razsipal kakor pleve. Pevec je bil in	slikar	in podobar in godec - kakor je kje izteknil	A
Množina zrnov in zrnc.	Slikar	potegne s širokim čopičem, pa je prod. Ali če	A
širokim čopičem, pa je prod. Ali če bi bil	slikar	s prav tisto skrbjó naslikal eno samo drobno	A
gledal je srepo z velikimi očmi. Dejal je, da bo	slikar	- Bog vedi, o čem je sanjal.Zdaj je pač že mrtev	A
se kakorkoli ponižal pred njim. Rekar je bil	slikar;	delal je malo in popotoval mnogo.Mudil se je	A
Kdo, prijatelj, sedi tam?« Sedel je za mizo	slikar	Jerina, ogromen človek s širokim, bradatim,	A
literati je sedel visok, širokopleč človek,	slikar	Ambrož, ki je bil Slivarju nenavadno simpatičen	A
dobile v njegovih ustih nekaj estetičnega. Drugi	slikar,	ki je sedel blizu Slivarja, je molčal ves večer	A
rečeh dolgočasno in nepotrebno, a njegov tovariš	slikar	je molčal od začetka; ozrl se je samo enkrat	A
rešiti pogina. Pristaš te stranke je bil samo	slikar	Ambrož, iz sočutja in prijateljstva do ustanovitelja	A
žurnalist, en profesor‐jezikoslovec, en inženir in	slikar	Ambrož. Slivar se je čudil, da so sodili o kiparskih	A
ganil ni z nobeno grbico v obrazu. Zanemarjeni	slikar	je samo pil, a njegov obraz je bil še bolj bled	A
suh, bled in zanemarjen je prišel mimo tisti	slikar,	ki ga je bil videl v Ljubljani na slavnostnem	A
furbo, che pittore! ‒ Potep pa tak, pa kakšen	slikar!	« Klatež na lestvi je vpil: »He!	A
in je vzklikal: »Reverendus, glumač, cigan,	slikar	‒ ‒ hahaha, hahaha.« Ko se je umiril, je vprašal	A
Veliko je k lepi notranji opremi prispeval	slikar	Bradaška iz Kranja, ki mi je poslikal vse stene	A
predstavlja v tej zorni mladosti in v žarni krasoti.	Slikar	sicer ni podpisal svojega imena, kdor pa pozna	A
za denar je trda.« »No, vidite,« se je šalil	slikar,	»se že tresete za denar, kakor je vaša navada	A
bolj kazilo kakor slavilo. Celo ko bi bil	slikar,	ne bi mogel temu obrazu vdihniti tiste blagosti	A
seveda niso umeli. Kaj jim je bil najslavnejši	slikar	več nego vaški umetnik, ki je znamenja po križpo	A
je prejšnje leto konec junija, ko se je naš	slikar	sprehajal nekega lepega popoldneva po senčnatih	A
dovršena; duševno in telesno utrujen iskal je danes	slikar	v krasni, cvetoči prirodi novih moči. Zašel	A
samosvestno sigurnost. Govorila je v čisti laščini, a	slikar,	zaradi mnogoletnega bivanja na Laškem in občevanja	A
Obstala sta za trenutek. »Dovolite,« reče	slikar	ter zbriše ono vejo in v kratkih potezah dá	A
Skoro je bila razžaljena.	Slikar	zapre knjigo; opazil je vtis na dekličinem licu	A
na ovinku se je pokazalo ozidje lepe vile.	Slikar	je med potom že večkrat pobijal misel, da pozve	A
srečale s slikarjevimi, obmolknila je in zardela.	Slikar	je vprvič polno videl njene oči.Pregrelo ga	A
vljudno, a ne tako obširno, kakor si je želel	slikar	da so stanovali tukaj nekaj dni Nemci, »Tedeschi	A
greni? Boris Miran Tri dni prebil je mladi	slikar	doma, obiskal vtem vso bližnjo rodbino, pozvedel	A
občevalo tako kakor zunaj po svetu, po mestih.	Slikar	se je ozrl nekolikokrat tja in v mislih mu je	A
Grajski so tamkaj!« reče ona. »Grajski?« ponavlja	slikar.	»Ali prinesem vina?« vpraša dekla.	A
Vroče je bilo vsem.	Slikar	pri vstopu v lopo vljudno pozdravi in, ko zapazi	A
pri odzdravu merila onadva, pristavi hladno: »	Slikar	Kosan.« »Nadlajtnant Werner,« reče eden izmed	A
Da, jahali ste tam gor proti vasi,« odgovori	slikar.	»Tam bi bil kmalu s konjem pohodil tistega fantalina	A
zategnjeno oni. »Pa ne ostanem dolgo!« reče zopet	slikar,	katerega se je bilo pri zadnjih besedah nadlajtnantovih	A
nimate niti najmanjše zabave v tej puščavi?«	Slikar	je bil malo prej tožil sam o dolgem času, a	A
mestno življenje in mestne zabave in pri tem je	slikar	zvedel, da je Werner sedaj le za kratek čas	A
/ stran 24 . / Vse to je zvedel v kratkem	slikar	in povrhu še, da je Wernerjeva rodbina nemška	A
tudi dalje spremil nego samo do grajske meje.	Slikar	je imel stoprav sedaj priliko ogledati si svoja	A
je neka malomarnost; tovariševega lica pa si	slikar	ni mogel tolmačiti; imelo je nekaj odurnega	A
ki vidi le svoj egoistični smoter ‒ bodisi ‒	slikar	sam ni vedel kaj, a prvo je bila tudi prva njegova	A
li še dolgo tu, morda že odidem jutri,« reče	slikar.	»Pa vendar, če še ostanete!«	A
vi semkaj?« »Doma sem tukaj!« rekel je hitro	slikar,	a skoro mu je bilo žal, kajti spominjal se je	A
dejala je deklica, »tudi jaz sem tukaj doma.«	Slikar	se je domislil, da bi bilo sedaj vendar umestno	A
Obrnila sta se pri tem oba po stezi navzgor in	slikar	je spremljal deklico, kakor bi se to samo ob	A
že dolgo v tem kraju?« »Nekoliko dni,« pravi	slikar	zamišljen. »In blizu?«	A
istem mestu, kjer je pred malo časom poslovil se	slikar	od onih dveh gospodov. Kosanu je nekaj težilo	A
ne vem, kako bode z mojim odhodom od doma.«	Slikar	je dejal to, da je vobče kaj rekel.Sedaj mu	A
Na svidenje pri nas!« odšla je proti gradu.	Slikar	se je vrnil po prejšnji poti.Kako drugače mu	A
daleč po gozdu in se je naposled izgubila.	Slikar	je taval tam po gošči in vrnil se je stoprav	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani