ramovš (444)

7. 2. 1983 (Maria mit dem Nelkenstock) 28 M.	Ramovš,	»Romarski vrtec«, Razprave SAZU, Ljubljana 1975	B
ljudski izraz za vrtinec, kakor sodi pisec M.	Ramovš,	ni mogoče (str. 76).Uprizoritev hoče nedvomno	B
bila pri njihovi mizi sama profesorja Kidrič in	Ramovš.	Povabila sta me, naj prisedem, in sta takoj načela	B
niti pomislil, profesorja pa sta vztrajala in	Ramovš	mi je v svojem posebnem ljubljanskem žargonu	B
najlepša." Za to pesem meni etnokoreolog Mirko	Ramovš,	da je izrazito dekliška igra, saj se fantje	C
Spada med igre z odvzemanjem in privzemanjem. (	Ramovš	1991: 137-138.) Makarovičevo je prevzela simbolična	C
prvi rej označil tudi njegovo obredno funkcijo (	Ramovš	1988: 187-208) je ples mrtvakov, ki ga plešejo	C
danes, vedno na "žegen" po končanem štehvanju. (	Ramovš	2000: 151.) Zmaga Kumer meni: "Dolga melodija	C
odsotnost merila za kvaliteto ustvarjalnosti. Mirko	Ramovš	hvalevredno opozarja na vprašljivo prekrivanje	C
Od fonetične transkripcije, ki jo je rabil F.	Ramovš,	odstopi le v nekaj primerih, da olajša branje	C
Klubu Cankarjevega doma in v koprodukciji Ars	Ramovš	in CD.Na sporedu bodo Ramovševi Soneti nesreče	D
Soneti nesreče, ki jih bosta izvedla Simona Zorc	Ramovš	kot recitatorka in Klemen Ramovš na kljunasti	D
Simona Zorc Ramovš kot recitatorka in Klemen	Ramovš	na kljunasti flavti.Skladatelj Primož Ramovš	D
Ramovš na kljunasti flavti. Skladatelj Primož	Ramovš	je Sonete nesreče napisal leta 1992 na istoimenski	D
Hajdinjak, Likozar, Mertelj 2, M.Nastran 1,	Ramovš	1, Peranovič 4, Galič, Antonijevič 1, Suhadolnik	D
Hajdinjak, Belofastov, Mertelj 2, M. Nastran,	Ramovš	1, Peranovič 3, Galič, Antonijevič 1, J. Nastran	D
Belofastov, Hajdinjak 1, Homovec, Mertelj 2, Nastran,	Ramovš	1, Peranovič 2, Likozar, Antonijevič 1, Suhadolnik	D
predstojnik Inštituta dr. Antona Trstenjaka dr. Jože	Ramovš,	a sta v pozdravnih telegramih oba izrazila strinjanje	D
Simona Zore, ki jo bo na flavti spremljal Klemen	Ramovš.	V sredo bodo v okviru Prešernovih dnevov v Sarajevu	D
Hajdinjak, Homovec, Mertelj 1, M. Nastran 1,	Ramovš,	Peranovič, Suhadolnik, Antonijevič, Likozar	D
Hajdinjak, Homovec, Mertelj 2, M. Nastran 1,	Ramovš	3, Peranovič, Galič 2, Antonijevič 2, Likozar	D
Belofastov, Hajdinjak, Homovec, Mertelj, Nastran,	Ramovš,	Peranovič, Galič, Antonijevič 2, Suhadolnik	D
Homovec, Hajdinjak 1, Mertelj 1, Nastran 2,	Ramovš,	Peranovič, Galič 6, Suhadolnik 1, Troppan 4	D
Homovec, Hajdinjak, Likozar, Mertelj 2, Nastran 1,	Ramovš,	Peranovič 1, Galič 5, Antonijevič 1, Suhadolnik	D
Belofastov, Hajdinjak, Homovec, Mertelj, Nastran 1,	Ramovš,	Peranovič 1, Galič 1, Antonijevič 3, Suhadolnik	D
Belofastov, Hajdinjak, Homovec, Mertelj 3, Nastran 1,	Ramovš,	Peranovič 2, Galič, Antonijevič 2, Likozar,	D
Belofastov, Hajdinjak, Homovec, Mertelj 2, Nastran,	Ramovš,	Peranovič 1, Galič 1, Antonijevič 4, Suhadolnik	D
posvečen dr. Zmagi Kumrovi, je uredil Mirko	Ramovš	in prispevke razdelil v tiste, povezane z ljudsko	D
pripovedovala, da so bili njeni profesorji dr. Fran	Ramovš,	dr. Anton Ocvirk in dr. Anton Slodnjak) odločila	D
Hajdinjak, Suhadolnik 1, Mertelj 3, Nastran 1,	Ramovš,	Troppan, Galič, Antonijevič 2, Homovec, Peranovič	D
Hajdinjak, Suhadolnik, Mertelj, Nastran 1,	Ramovš	1, Likozar, Galič, Antonijevič 2, Homovec, Proppan	D
Prvi veliki slovenski dialektolog je bil Fran	Ramovš,	ki je ob številnih krajših razpravah v času	D
Hajdinjak, Homovec, Mertelj, M. Nastran 1,	Ramovš,	Peranovič, Galič 2, Antonijevič 3, J. Nastran	D
obljubila vso podporo. Pogodbo so podpisali Ars	Ramovš	(direktor Klemen Ramovš) kot predstavnik in	D
Pogodbo so podpisali Ars Ramovš (direktor Klemen	Ramovš)	kot predstavnik in organizator Festivala Brežice	D
klarinet hoče izsiliti glasnost. Takšen je bil	Ramovš:	predvidljivo nepredvidljiv.S skladbo, ki nima	D
prepozni, saj je po trditvi organizatorja Ars	Ramovš	že razprodan, ostane še velika izbira, saj bo	D
umetnost, marketing, promocijo in investiranje Ars	Ramovš,	novo življenje.Najprej so staro glasbo »postavili	D
prisluhnili manj znanim kompozicijam - Primož	Ramovš:	Ekspanzija za flavto solo, Pavel Šivic: Skice	D
1890 Rodil se je slovenski jezikoslovec Fran	Ramovš	(umrl leta 1952). 1942 Ustaši so napadali	D
spomin na žrtve revolucije v Sloveniji: Primož	Ramovš,	Jože Trošt in Samo Vremšak.Vse tri so doživele	D
nova stopnja zaradi preživetja skupnosti, Jože	Ramovš	pa je prepričan, da se po izrednem materialnem	D
nravstveno razsežnost preživetja psihologi. Dr. Jože	Ramovš,	antropolog in teolog, vodja Inštituta Antona	D
Matjaž Homovec, igrali pa so Homovec, Antunović,	Ramovš,	M. Nastran, Antonijevič, Peranovič, Galič, Bukovac	D
Morda pa so še kakšne druge kompozicije (	Ramovš,	Krek), ki to predstavljajo enakovredno ali celo	D
Nastran, Mertelj, M. Nastran 4, Antonijevič,	Ramovš,	Galič 1, Bukovac 4, Homovec, Troppan 3, Štromajer	D
Nastran 5, Antonijevič 5, Peranovič, Galič 2,	Ramovš	2, Homovec, Troppan 1, Štromajer 2, Balderman	D
XX. stoletje - slovenska glasba (4) Primož	Ramovš	Po izboru Matjaža Barba	D
glasbo je važno tisto, kar se sliši.« Primož	Ramovš	v tej svoji navidez morda za marsikoga tudi	D
izrazitih modernistov v slovenski glasbi se je	Ramovš	pri pisanju ogibal avtomatiziranim formalnim	D
ustvarjalne ekstaze«, kot je to imenoval Stockhausen.	Ramovš	je za to stanje uporabil besedo »trans«.Ko poslušamo	D
Galič 2, Bukovac 1, J. Nastran 4, Troppan 2,	Ramovš,	Balderman 2. Koper: Bojčič, Hajdin 1, Basiaco	D
zahajali Oton Župančič, Josip Vidmar in dr. Fran	Ramovš,	kajpada z ženami, pa Lili Novy, Edvard Kocbek	D
Iz teme k luči. Geslo je uporabil Primož	Ramovš	s podnaslovom Skozi trpljenje do zvezd pri pisanju	D
Peranovič 1, Galič 3, J. Nastran 6, Troppan 3,	Ramovš	5, Balderman 3. Igralec več: Kamnik 4 (0)	D
zamenjali igralci, ponavadi igrajo manj, dva (	Ramovš,	Suhadolnik) pa sta se pogosto vpisala med strelce	D
geografije, petrografije in drugih): Anton	Ramovš,	Jože Vesel, Andreja Senegačnik, Peter Skoberne	D
Robnik (oba Mb). Triglav Živila: Belofastov,	Ramovš	1, Homovec, Mertelj, M. Nastran 2, Antonijevič	D
skladatelji so tudi L. M. Škerjanc, P. Mihelčič in P.	Ramovš.	Jazz Club Gajo Quintet je izdal zgoščenko Peacock	D
Galič 3, Bukovac 3, J. Nastran, Troppan 1,	Ramovš,	Balderman 2. Koper: Bojčič, Hajdin 1, Basiaco	D
Nastran 3, Antonijević 1, Suhadolnik, Galič,	Ramovš,	J. Nastran, Troppan, Štromajer, Balderman.	D
kar bi kulturni menedžment moral biti. Ars	Ramovš,	zavod, ki festival organizira, je združil različne	D
seveda pomeni tudi promocijo lastne dežele.	Ramovš	se tega zaveda in vsako leto pripravi vsaj en	D
posreduje tako glasbo, zelo velika,« razmišlja	Ramovš.	»Upoštevati je treba avtentičnost inštrumentov	D
Izobraževanje in nove lokacije Ars	Ramovš	je vključevanje v kulturno življenje Brežic	D
likovne ustvarjalnosti). Posebnost zavoda Ars	Ramovš	je mentorska vloga: predzgodovina festivala	D
Blagovna znamka Ars	Ramovš,	zavod za umetnost, marketing, promocijo in investiranje	D
občinstva in svoje vloge posrednika,« pravi	Ramovš.	Da je verjetno med najuspešnejšimi kulturnimi	D
potrebo po dobrih blagovnih znamkah,« komentira	Ramovš.	Prepričan je, da je »kultura dolgoročno izjemno	D
kulturno prireditev, »vendar,« poudarja Klemen	Ramovš,	»sta za to potrebna posluh in zrelost, tako	D
močneje pozicioniramo,« strateško razmišlja	Ramovš.	Maša Gedrih	D
letos v sodelovanju z Nizozemsko. Zavod Ars	Ramovš,	ki je organizator festivala, vztraja v avtentičnosti	D
uri poslovili od 93-letne gospodinje Frančiške	Ramovš.	Dravlje: Na draveljskem pokopališču bodo ob	D
Stoletje slovenskega pravopisja Levec, Breznik,	Ramovš	in preostali živi Danes izide novi Slovenski	D
vodilnih slovenskih skladateljev, kot so Primož	Ramovš,	Ivo Petrić, Dane Škerl, Janez Gregorc, Igor	D
gledališče in lutke), Boštjan Vrhovec (film), Mirko	Ramovš	(folklora), Ferdo Šerbelj (likovna), Ivo Ferbežar	D
njem pa je govoril gost večera prof. dr. Mirko	Ramovš.	Zvezdo, ki naj bi še naprej prispevala k ohranjanju	D
Koper preselili Barno Klančar (Kamnik), Matej	Ramovš	in Matej Laginja (oba Triglav), David Baš pa	D
asistentov iz leta 1991. Kljunaste flavte igra Klemen	Ramovš.	Preostali dve skladbi sta starejši: Epicedion	D
pot vplivali prvi učitelji, skladatelj Primož	Ramovš,	slikarja Božidar Jakac in France Kralj.Že zelo	D
izkušnjah dolgoletne socialne delavke Ksenije	Ramovš,	ki vodi društvo za pomoč alkoholnim zasvojencem	D
artnerica festivala Nizozemska, letos je Češka Ars	Ramovš	bo letos znova zaznamoval našo glasbeno sceno	D
konec: kakšne osebnostne lastnosti ima Klemen	Ramovš,	da je lahko njegov festival vsako leto boljši	D
nekaterih virih, ki pridejo do mene, je Klemen	Ramovš	nemogoč, nesposoben, zagledan vase, histeričen	D
Foto Jure Eržen Klemen	Ramovš	Štiriindvajset ur	D
preveša h koncu (ki bo 18. avgusta). Klemen	Ramovš	za zadnja tedna omenja izmenjave nadarjenih	D
glasbe navdušuje številne obiskovalce, čeprav	Ramovš	med nastopajočimi ne omenja nobenega vrhunca	D
Z njim je pozneje celo nastopal v ansamblu	Ramovš	Consort, na tečaje stare glasbe v Innsbruck	D
metodah in z imeni, kot so Rajko Nahtigal, Fran	Ramovš,	Ivan Prijatelj ali France Kidrič, se je tudi	D
v svetu. Spričo tega dejstva organizator Ars	Ramovš	upa, da se bodo na področju financiranja zadeve	D
klub, katerega »očeta« sta Štefan Bele in Viki	Ramovš,	predstaviti s prijetnejše plati.Vse od rojstnega	D
kvarteta violončel (Debussy, Schumann, Saint Saëns,	Ramovš)	in Tria Lorenz ob spremljavi orkestra (Malipiero	D
petdesetih letih prejšnjega stoletja napisal Primož	Ramovš.	V primerjavi z Bartokom in Bergom, ki sta bila	D
Šuštarjeve prevzel leta 1965 prof. dr. Mirko	Ramovš,	ki je na podlagi raziskovalnega dela izpopolnil	D
času sodelujejo še z Dragom Kunejem. »Mirko	Ramovš	nas uči tudi kot koreograf in je precej strog	D
jo bosta vodila plesna vaditelja prof. Mirko	Ramovš	in Tanja Drašler.Letos načrtujejo še pet plesnih	D
glasbeno narodopisnega inštituta ZRC SAZU Mirko	Ramovš.	Tudi beltinski festival je po njegovem prepričanju	D
tako preteklo kot sedanjo. Lazar, Gregorc,	Ramovš	in Vremšak so skladatelji, ki so prišli v abonmajski	D
1890 Rodil se je slovenski jezikoslovec Fran	Ramovš	(umrl 1952). 1960 V Bagdadu je bila ustanovljena	D
kompozicijah iz leta 1968 (Berio, Lutoslawski,	Ramovš)	, skriva nenehno ponavljanje istega, kar pomeni	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani