prstan (1.615)

slovo jemala Ana Celjska, ko je vzela poročni	prstan	od Vladislava Jagiela, kralja Poljske. BARBARA	A
VERONIKA Kaj bi to? ARON Ta votli	prstan	tu na tvoji roki, gospa, saj pomniš, ko si ga	A
tebi uživam, mi vse obilno plača. Vzemi še ta	prstan	in nosi ga za znamenje, da me ljubiš. GOSPA	A
GOSPA Vsakemu svoje! Dá mošnjo denarjev in	prstan	Nežki. NEŽKA Matiček, poglej! MATIČEK Bravo	A
Anžéta rada ljubila, da bi le mogla. (Privleče	prstan	iz nedrja in ga zaljubljeno ogleduje.) Zakaj	A
zamišljena! (Stopi počasi za Micko, zagleda	prstan,	z zaljubljeno jezo.) MICKA Ob osmih boš prišel	A
pogleda, zagleda Šternfeldovko, zavpije in pusti	prstan	pasti.) ŠTERNFELDOVKA (prstan hitro pobere	A
in pusti prstan pasti.) ŠTERNFELDOVKA (	prstan	hitro pobere): Ljubka, kaj si se ustrašila	A
‒ Ovbè, kaj je to za en lep	prstan!	(Na stran.)	A
ŠTERNFELDOVKA (zase): Ravno ta je ‒ moj	prstan!	Nesrečni človek!	A
MICKA Moj ljúbiček, ja. Jaz hočem	prstan	imeti. ŠTERNFELDOVKA Če mi poveš, kako se	A
MICKA To se ve, da je lep. Naj mi dajo	prstan	nazaj! ŠTERNFELDOVKA Ti si prav nevoščljiva	A
lepo sveti! In ta lepi gospod, ki ti je ta	prstan	dal, te ljubi? MICKA Al menijo, da ne?	A
MICKA Kaj imajo oní vprašati? Naj mi dajo	prstan,	pravim jaz. ŠTERNFELDOVKA Dala ti ga bom.	A
hitro bo njegov stric umrl. Pak naj mi dajo	prstan!	ŠTERNFELDOVKA Tukaj je, ljubka.	A
skazati! . / . / stran 11 . / ŠTERNFELDOVKA (	prstan	s prsta zvleče): Poglej ta prstan in poglej	A
ŠTERNFELDOVKA (prstan s prsta zvleče): Poglej ta	prstan	in poglej svojega!Al nista oba glih?	A
dekleta zapeljavati. MICKA Tukaj imajo njegov	prstan.	Mene goljufati!	A
Micki): Jaz ti moram tudi kaj dati. (Potegne	prstan	s prsta in ga njej da.)To je zlat prstan ‒	A
prstan s prsta in ga njej da.) To je zlat	prstan	‒ vidiš, kako se sveti?(K Tulpenheimu): Naj	A
ga pogledajo, če je pravi! TULPENHEIM Moj	prstan!	(Se na čelo udari.)	A
K Tulpenheimu): Vidijo, da je ravno taisti	prstan,	katerega sem jaz njim dala, kateri je njim mojo	A
zažíhral, na katerem je njim tako malo ležeče. (Dá	prstan	Anžétu.) TULPENHEIM Oh! ŠTERNFELDOVKA Zdaj	A
naproti. . / . / stran 39 . / Škofič mu poljubi	prstan.	TEXTOR: Kaj je novega, Škofič?	A
JULIJA O, dáj, poišči ga! Daj mu ta	prstan;	naj pride k meni po slovó poslednje! Odideta	A
stran 223 . / DOJKA Milostni gospod, tu náte	prstan,	ki Vam ga pošilja.Hitíte zdaj, drugače bo prepozno	A
svoje in posebno, da s prsta snamem dragocen ji	prstan,	ki potrebujem ga za važno stvar.Zatorej pojdi	A
ljubezni ognjene zahteval ognjen, ljubezni, ki	prstan	jo zvezni razvname v dosmrtni plamèn. Le eden	A
On sam je srečen.« Sname	prstan	zlat kraljica z roke, Lasni da ga, lice ji poljubi	A
hrani, nju poiskati da mu naročilo, in da mu	prstan	sámo njima znani, de bo pri njima storil mu	A
snubil, dal v zvestobo mi darí bogate,	prstan	zlat in pa uhane zlate. V treh nedeljah ob	A
licih spet pognalo cvetje. - - - Težak pečatni	prstan	na uveli roki, zlat odsev sred zateklih vek	A
beli vrat, dajte svilno mi opravo in na róko	prstan	zlat. Skličite mi tovaršice, kar jih šteje naša	A
Primerjati jame si ves ta kras, na roko si	prstan	natakne, ovije si venček krog gostih las in	A
nevzdramno spi z odejo sneženo odeta, na levi ji	prstan	poročni blesti, bel venec ji čelo opleta. SELITEV	A
maram, za vino ne baram, le sama ga pij!« Še	prstan	si sname: »Ta prstan ni zame, ná, možu ga daj	A
baram, le sama ga pij!« Še prstan si sname: »Ta	prstan	ni zame, ná, možu ga daj!« In šel je iz hiše	A
čem si drugo zbrati, jo peljati pred oltar,	prstan	zlat ji čem podati, bit′ njen mož in gospodar	A
dekle lepó, ljubim ga prav zvestó; kupim ji	prstan	zlat, lepih korald za vrat, pa jih bom ljubci	A
h ti bom paršu parvi mrak, tisti buom dal an	prstan	zlat, tisti buom dal an prstan zlat. Ta h ti	A
tisti buom dal an prstan zlat, tisti buom dal an	prstan	zlat. Ta h ti k′bom paršu punoči, tisti bom	A
kam bi te jest hotla det′: vkovala bi te v	prstan	zlat, bi ljubemu ga hotla dat′, de bi razsvetljeval	A
moj zaspal. Na prstu mu, na prstu mu zlati	prstan	moj. Oj slaviček, drobni ptiček, vzemi mu ga	A
prsti drobim hleb časa, brezbrižna v njem kot	prstan	za desetnico. V brezkončnem zrcalu, ki me sebi	A
bo izmuznila, jaz pa ji takrat pokažem. ‚Zlat	prstan?	’𠆪’ ji pravim jaz in jo gledam.	A
dragi. In opolnoči ti pride in najprej hoče	prstan	in si ga natika in si ogleduje roko pod lampijonom	A
‚Si ti, Pina?’ Jaz pa kar zlat	prstan!	Čakaj, tica, jaz ti pokažem.	A
pokažem. In ko se ob svitu zbudim, ji lepo snamem	prstan.	Kaj pa misliš!	A
zatulil Štefe in žalostno pokazal svoj niklasti	prstan.	Trohovka je odgnala sitno muho, ki se	A
ki je preplašeno strmel vanjo. Naglo je snela	prstan	in mu ga trdo položila v dlan.„Na!	A
Toda ne lipovo oglje na mleku ne zlat križ ne	prstan	stare Trohovke, vse ni nič pomagalo.Feliksu	A
psičkom nemara. Starčeve roke so negovane, zlat	prstan,	doma ga čaka dobra ženica.Mamica.	A
Ampak trese se, trese. Roka,	prstan,	papirji, vse poplesuje tam spredaj.Negovane	A
Negovane roke?	Prstan,	čakaj, videl, kje? Pogled Pavla Vatovica gre	A
prsih zadrhti od neznanega spomina. Natančno tak	prstan,	bele roke, mirne negovane, tople, prijazne,	A
zalomastil je čez prostor, da bi škofu poljubil	prstan.	- Bog vas sliši, je rekel knezoškof, tudi	A
srebrno ali tudi zlato uro, dekleta tudi zlat	prstan	ali uhane in zapestnice. Rajni Jurjevec je nosil	A
dejal in pokazal med palcem in kazavcem zlat	prstan	z lepim rubinom. »Če ne bo prevelik za vaše	A
opominjala mati, ko je natikal gospod Strada hčeri	prstan	na prst. Poslavljali so se Gričarjevi od gospoda	A
dobil on posojilo; kaj pomenijo darila, kaj	prstan.	Za kupčijo z lesom, ki so jo bili sklenili oni	A
Kaj se bom norca delal! Saj sem vendar videl	prstan	z rubinom.« »Prijazen človek je, ampak tujec	A
predse. »Velja,« je dejal Lazar in snel svoj	prstan;	petelina pa sta se jela bojevati.Vse je zamaknjeno	A
izpolnil povelje. Rožekar pa je mirno pobral	prstan	in bodalo in pobožal ljubeznivo svojega zmagovalca	A
marsikakemu drugemu poštenjaku, ki pisati ne zna.	Prstan	je izročil svojemu poslancu in zdaj zdaj ima	A
Ko bi ne bil Lazar poslal nadkonjarja? Toda	prstan	je bil njegov.O, nikdar še ni Kornelija tako	A
verižica, ki sem jo jaz podaril zetu; poročni	prstan	moje hčere!«Zgodovinarsko samoljubje se ni moglo	A
in posebno jo je zbadal v oči široki zlati	prstan	z bliščečim kamnom. Nič ne mara, da se ji je	A
zamenjati črno barvo s črno barvo ter si nadeti	prstan,	ki je vanj vrezan napis »Kristus odrešenik sveta	A
Miklavž oženjen? Na desni roki da je imel poročni	prstan.	‒ Ali kadi cigarete?	A
fig in orehov. Letos pa je spisal »Mogočni	prstan«	in upa, da bo občinstvu všeč, seveda, da bodo	A
Ančka mu je vrnila s skopim prihrankom kupljen	prstan.	Janez je trošil celo za njeno obleko in užival	A
hvaležno stisnila za roko, kjer se je svetil njen	prstan.	»Če bova kuhala, potem ne bo samo presoljeno	A
Fani pripravljala v pisano rezanico. »Na,	prstan	mi shrani, da ne boš stal brez dela ko lipov	A
brez dela ko lipov bog!« Snela je briljanten	prstan	in zakonskega z njim vred. »Da mi ne izgubiš	A
slovo objemala, mu je dala za spomin dragocen	prstan	z žlahtnim kamnom.»Imej ga za spomin na mater	A
Petrus je še posedel ob njej, snel materin	prstan	in ga ogledoval. »Oj, ljuba moja mati, ko bi	A
Ob tem se je tudi njemu zadremalo.	Prstan	mu je zdrknil iz rok in se potočil v zeleno	A
Petrus je gledal za njim. »Mladičem nese	prstan!	« je Petrus planil kvišku in tekel v eni sapi	A
orlovo gnezdo. Prepričan je bil, da je orel nesel	prstan	mladičem.Gnezdo je res ugledal in priplezal	A
Prebrskal je gnezdo, zaklal vse tri mladiče in iskal	prstan	po drobu.Ni ga našel.	A
»Sedaj sem ob vse. Ob materin	prstan	in ob Makalonco. Uboga Makalonca!«	A
razleglo po vsem otoku. V ribi je našel materin	prstan,	ki je zdrknil orlu iz kljuna in padel v morje	A
vrsti: »Res je, res je! Svilene nogavice nosi,	prstan	in uhane iz Pariza.Mar jih je zaslužila pri	A
cirkus dvornega tajnika, ki je nesel Epafroditu	prstan	in z njim pergament s podpisom Justinijana.	A
izredno dobre volje. V nedrju je imel spravljen	prstan	Teodorin in pergament od cesarja, v vrečah kupe	A
patricij, ki je imel doma varno spravljen caričin	prstan	in despotov pergament. Zadišala je narda po	A
Despotu zvesti hlapec ‒ o tem pričajo caričin	prstan,	despotov perga ment in še kaj drugega, ki je	A
Despotu zvesti hlapec ‒ o tem pričajo caričin	prstan,	despotov pergament in še kaj drugega, kar je	A
vtaknil v srebrno pušico ter mu pridejal Teodorin	prstan.	»Za vsak primer,« je pomislil, ko je legel.	A
»Da nisi v dvomih, še en dokaz! Poznaš	prstan?	« »Od despojne?« se je začudil ječar in se vnovič	A
dvignil kazalec, na katerem se je svetil težek	prstan:	proti stropu, kjer je visel lestenec v obliki	A
stalno lošči, in na desnici je nosil pečatni	prstan.	Uh, kakšen lepotec!	A
že sprašuješ, ampak jutri še ne bova šla po	prstan.	« »Kaj vse govori proti?«	A
poročni obroček na njenem prstancu. Poseben	prstan	je to bil.Ne gladek, težek prstan po stari modi	A
Poseben prstan je to bil. Ne gladek, težek	prstan	po stari modi, temveč krhek, nežen obroček z	A
pomladi, pod dišečim zelenjem nateknil poročni	prstan.	Stala je pred njim kakor otrok, zardela in plaha	A
ne!“ je vzkliknila nevesta in je hotela sneti	prstan.	Traven je bil ves prestrašen in osupel in jo	A
ČEŠNJE IN	PRSTAN	Kakor spomladanska pesem je bilo: na vrtu	A
bila ugledala na prstu svoje matere lep zlat	prstan	s tremi svetlimi kamni. ”Pokažite, da ga	A
bi bila žalostna ...“ Mlada mati je nateknila	prstan,	ter se je takoj napotila k svoji sestri Mici	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani