poročnik (617)

TEREZA: Kateri Robêr? GABRIJELA: No, francoski	poročnik,	ki stanuje pri nas! TEREZA: Gladek in zapet	A
neutegoma dobil ukaz. TONE Dober dan, gospod	poročnik.	MENTEJ Ja. Tone.	A
META Veronikina služabnica STREŽAJI VITEZI	POROČNIK	PREDSEDNIK SODIŠČA SODNIKI ZAGOVORNIK LJUDSTVO	A
po strežaju. OSMI PRIZOR Herman, potem	poročnik,	kasneje vitezi HERMAN Dolgo bi tega gladkega	A
sin Celjan ne bil in še mladenič golobrad.	POROČNIK	Čast vam gospod, jaz prinašam ... HERMAN Slabih	A
sem slišal že dovolj, povedi kaj veselega.	POROČNIK	Bog mi pomagaj, vesela ni novost, ki vam jo	A
HERMAN Kaj je, govori!	POROČNIK	Nerad sem jaz nositelj nje. HERMAN Kaj imaš	A
Od kod prihajaš?	POROČNIK	Iz Radovljice. HERMAN Kaj dela moj sin Herman	A
On je pač zdrav?	POROČNIK	On je mrtev.S konja je padel in se ubil.	A
Odmakne se in pade na stol.	POROČNIK	Žal mi je, da sem vam moral jaz prinesti žalostno	A
Naslednik namesto Fridriha, mrtev!	POROČNIK	Berite pismo. PRVI VITEZ Kaži.	A
je sredi snežne beline nepremično stal nemški	poročnik.	Bil je zelo dolg in suh.	A
stopi bivši belogardist Narte, zdaj domobranski	poročnik,	in oholo krene proti izhodu. »Kam pa	A
preživlja z njimi, tudi kakšno kočo ali hlev,	poročnik	dobi samo dve kravi, navaden vojak gre lahko	A
skladiščem je neki oficir, mislim, da je bil	poročnik,	vojaku prisolil klofuto.To me je močno prizadelo	A
približno trideset, svetila jim je bleda luna.	Poročnik,	ki jih je vodil, je bil zmeden, ni vedel, kaj	A
Ljubljano ali Zagreb; tam bi z njimi lažje opravili.	Poročnik	ni bil zagret za to misel - zdelo se mu je škoda	A
zaradi strahu čedalje bolj pogumne borce pomiril	poročnik	Franko, ki je prav tako vpil, naj prenehajo	A
častniki VIS‐a, ki so skrbeli za njuno varnost.	Poročnik,	ki je postavil barikado, je imel ukaz, naj zavlačuje	A
Zagreb, malo preden mu je potrpljenje pošlo, je	poročnik,	ki se je skliceval na svojo nekompetentnost	A
starejši vodnik, poveljnik sosednje stražnice in	poročnik,	poveljnik čete, torej petih stražnic.Oba sta	A
trajalo skoraj pol ure, potem pa so prišli ven in	poročnik	jim je, kot bi bili debilčki, ki nimajo pojma	A
poveljstvo nad njegovo stražnico pa bo prevzel sam,	poročnik.	Zastavnik je odšel domov, pospremljen s tihimi	A
v življenju še ni streljal na nikogar in če	poročnik,	preden so šli v boj, ne bi imel tako globokega	A
pa bo katastrofa... Nenadoma je začutil moč in	poročnik	mu je ohrabrujoče prikimal in se pomaknil naprej	A
tovarišem, poročniku? Ozrl se je prek rame; tudi	poročnik	beži.Ni vedel, kam naj teče.	A
Zadnji je pritekel v gozd z redkimi drevesi	poročnik.	Sopihajoč in kašljajoč je vneto in z zanimanjem	A
Pokonci, pokonci, na noge!« je kot brez glave vpil	poročnik	in jih vlekel za poletne srajce ali oprtnike	A
Madona, kaj še ne bo konec?!	Poročnik	jih je z vpitjem in brcami spet spravljal pokonci	A
položaj, so bili menda povsem ravnodušni, le	poročnik	si je oddahnil.Letalo je priletelo iz take smeri	A
uporabnega in enega neuporabnega,« mu je povedal	poročnik.	»Izstreliti!«	A
roko in popustil pod težo argumentov. Če ga	poročnik	ne bi rešil, bi se načelnik iz zadrege najverjetneje	A
se jim pridružili še štirje vojaki vozniki.	Poročnik	se je odločil, da se bodo premaknili bližje	A
tanke, da bi jih lahko prebil z nožem. Zdravnik,	poročnik	po činu, je molčal in mirno stal pred vrati	A
malo prostora, kljub šestim zasilnim posteljam;	poročnik	je nenadoma, še pod vtisom pravkar videnega	A
polni bojni opremi, s čelado na glavi, prinorel	poročnik.	S kampanjolo je pridivjal na dvorišče, da so	A
da mora pobegniti... Ni minila niti ura, kar je	poročnik	bil pri njih, ko je prek UKT postaje zaslišal	A
se bodo na poveljstvu dogovorili kaj in kako,	poročnik	pa je že vpil, da je pri njem pravkar bil pogajalec	A
ukazal. »Druže pukovniče,« je histerično zavpil	poročnik,	ki je dogajanje očitno spremljal čez okno,	A
poveljnik čete. Nejeverno je strmel v ekran;	poročnik,	ki jim je najmanj desetkrat v eni minuti povedal	A
je premislil. Vsak si po svoje rešuje kožo,	poročnik	pa bo na koncu vseeno živel v Gorici - zakaj	A
oči. Visok je bil poleg njega videti njegov	poročnik	Vit Lazar in njegov svetli oklep in bleščeča	A
celo življenje ... . / . / stran 47 . / Gospod	poročnik,	‒ se je obrnil nato k zdravniku, ‒ pregledajte	A
strojnik. ‒Fant ni pri pameti, ‒ se je obrnil	poročnik	k majorju. ‒Simulant je! ‒ je izjavil ta odločno	A
O, poznam take ptiče.	Poročnik	ni oporekal.Bil je prepričan, da je fant neumen	A
Molče so zrli na vprašalca. ‒Gospod	poročnik,	‒ je poklical sedaj komandant mladega častnika	A
so se odprla in prikazali so se komandant,	poročnik	Hartmann in podporočnik Sečko. Hartmann je imel	A
ozrl po vojakih in jih začel klicati po imenu.	Poročnik	je najprej klical imena starih vojakov, ki so	A
jeze. ‒Vražji paglavec! ‒ je zažugal s pestjo	poročnik	Nagy. ‒Žalil nas je, ‒ je vzkliknil major srdito	A
stran 118 . / ‒Nekdo trka, ‒ se je oglasil	poročnik	Nagy, ki je sedel v bližini vrat. Ves zbor se	A
Pri tem so delali vojaki velike ovinke.	Poročnik	se je hipoma ustavil.Posvetil je naprej.	A
Pomoč! ‒ se je slišal zadušen glas iz snega.	Poročnik	je posvetil krog sebe. Iz snega je molelo dvoje	A
stran 170 . / ‒In nas izdal? ‒ je vprašal	poročnik	Hunfalvy jezno. ‒Vražji Slovenec! ‒ je siknil	A
ga nenadoma doleti ukaz, naj se kot rezervni	poročnik	oglasi pri svojem polku, ki je bil namenjen	A
»Katica je res utrjena.	Poročnik	Mik pravi, da je najboljša jahalka,« je potrdila	A
dvojico jih da morda baterija, pri kateri služi	poročnik	Mik.Ona vzame najčilejšega, takšnega, ki se	A
uradnikov in se urijo na konju. Uči jih pa	poročnik	Mik, ki slove za najboljšega jezdeca v Tuzli	A
mu je zdela. K mizi je pristopil topničarski	poročnik	Mik, dolg in tankih nog in suhih rok, raven	A
znak soglasja naklonil glavo. »Vi pa, gospod	poročnik,	nam preskrbite večerjo.Same postrvi iz Oskove	A
meji bi se pasli in klepetali. Alo, gospod	poročnik,	vi ste kolovodja, zdaj pride na vrsto sremsko	A
Sede na konja, pa še za vola ni,« je pojasnil	poročnik.	Katica se je ozrla po sestri in po pl. Pesterju	A
ni kakšen nemški ali madžarski častnik, ampak	poročnik	srbskega rodu.Pozneje se je ta poročnik povsod	A
ampak poročnik srbskega rodu. Pozneje se je ta	poročnik	povsod hvalil, kako razume svojo vojaško dolžnost	A
kegljišče, kjer igrajo lahko tudi dame.« »Gospod	poročnik	Mik je zelo zabaven človek,« je rekel Vilar	A
»Še tega ne dobi. Čakajte, gospod	poročnik,	danes boste stradali, izvzemši slučaj, da si	A
stran 463 . / »Producirajte se dalje, gospod	poročnik,	lepo vas prosim! Glejte, kako smo zbegani!	A
razžarila njegovo zabavnost in šaljivost, toda	poročnik	se je držal kislo.Slaba volja je bila razlita	A
naredil konec temu pogovoru. Kmalu pa je moral	poročnik	spoznati, da njegove šale izmučenim izletnikom	A
durih njegove sobe nadporočnik pl. Merks in	poročnik	Mik. Vstopivši sta se globoko poklonila in spoštljivo	A
segel po svalčici. Tedaj se je priril iz družbe	poročnik	Mik. »Kako ste, gospod inženir?	A
tja, zabava bo imenitna.« »Lepa hvala, gospod	poročnik.	Ne morem.	A
nastanjena v Draždanah. Kapitan Berger in njegov	poročnik,	oba velika ljubitelja čeških piv in ogrskih	A
prepovedane barve, in ju je šele policijski	poročnik	seznanil drugega z drugim in pojasnil kravato	A
razkoplje srce. V tej družbi je sedel tudi lepi	poročnik.	Niti suknjiča niti srajce na uniformi si ni odpel	A
tenka, tenka črta, oči sive, mrtve reže; lepi	poročnik	se je smehljal, a tega smeha me je bilo le še	A
takšen videti. »Stavo si dobil,« je rekel lepi	poročnik	in glas mu je odmeval, kakor da je sam v velikem	A
kot na ukaz skočili pokonci vsi hkrati. Lepi	poročnik	je z mirnim, a tisti hip docela praznim in neverjetno	A
nehal pijano zibati, brž ko je opazil, kaj dela	poročnik,	in polkovnikov obraz je bil spačen od negodujočega	A
kakršno se mi je razgalila, se je oglasil lepi	poročnik:	»Drugič malo pazite, kaj delate, in	A
moreš si misliti, kako sem te vesel,« je napil	poročnik	Lovreku. »Med temi madžarskimi in nemškimi junaki	A
oddrdra z vojaško odrezanim glasom: »Gospod	poročnik,	četovodja Gradnik pokorno javlja svojo dodelitev	A
K novemu boju, k zadnji preizkušnji? Zdaj	poročnik	naglo vstane in zamrmra: »Glej, glej, stari	A
zazibala v spanec. Opolnoči je prišel nadzirat	poročnik.	Korporal Sitar mu je poročal, kako potekajo zapovedan	A
»Kje je četovodja Gradnik?« ga je prekinil	poročnik.	»Ali ni prevzel voda?«	A
spečega tovariša. »Kaj je to, četovodja?« je	poročnik	nahrulil od spanca še nekoliko omotičnega Lovreka	A
obzidavanje traverz in izsekovanje jarka.	Poročnik	se je togotil, dokler ga ni slednjič zapeljalo	A
nepričakovano pojavil v zakopih. »No, gospod	poročnik,	kaj se je zgodilo?In prosim vas, ne kričite	A
kričite v neposredni sovražnikovi bližini!«	Poročnik	je zmedeno podal službeno poročilo.	A
s pritajenim, toda strogim glasom: »Gospod	poročnik,	drugič dobro premislite, preden se spet osramotite	A
prepovedujem podobne izpade! Razumete, gospod	poročnik?	« IV.	A
tistega, ki jih mora okušati na svoji koži.	Poročnik	je torej lepo molčal, toda kadarkoli je šlo	A
se je Lovreku, kakor že večkrat, pridružil	poročnik	Golob.Vohun ju je opazil ter jima od daleč sledil	A
polnoči in v spremstvu svojega sluge pritihotapil	poročnik	Miklausin, oborožen s pištolo ter opremljen	A
zdaj ne more več dolgo trajati,« je šepetal	poročnik	svojemu spremljevalcu in trepetal od nestrpnosti	A
in pogovarjalo več ljudi. Eden izmed njih -	poročnik	Golob, kakor je dognal Ulrik po njegovem debelem	A
»Stoj! Roke kvišku!« zavpije	poročnik	Miklausin in plane z dvignjeno pištolo k zmedenim	A
tiček!« Ujetnik ne odgovori, zaradi česar ga	poročnik	neprijazno strese za ramo.Komaj pa se ga dotakne	A
plešejo neprestani bliski ... »Ugasnite luč, gospod	poročnik!	« krikne sluga. Ulrik ga takoj uboga	A
temi poriva po stopnicah pred seboj, dokler se	poročnik	ne opogumi in spet prižge svetilko.	A
pobirata s tal, a v temi sta drug drugemu napoti.	Poročnik	tiplje okrog sebe in išče izgubljeno svetilko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani