nova beseda iz Slovenije
in še danes imam v ušesih njegov gorenjski | polglasnik | v besedi trpi v predzadnjem stihu te pesmi. | B |
je brez noge, / drugi že brez rit sedi. e - | polglasnik | 7 | C |
premaknemo naglas na zadnji zlog (umoríl), in na | polglasnik | (megla), kjer največkrat slišimo široki e namesto | D |
izgovarjali kot 'gradY'. Na koncu so dodali še | polglasnik. | Ta zakon je veljal vse do konca 10. stoletja | D |
imenujemo namreč tiste samoglasnike (najpogosteje | polglasnik) | , ki v kateri od besed ali obliki besede iste | D |
gre. Seveda ni vsak e v zadnjem zlogu besede | polglasnik | ali neobstojni e, nekateri so celo naglašeni | D |
bralcu občutek, da se rimata kratki a (mraz) in | polglasnik | (pes).Težave se pojavijo pri besedah, kjer je | D |
je staroslovenski b zamenjal bavarski b > p, | polglasnik | pred r pa je bil zapisan s samoglasnikom i. | D |
ta tip tvorjenk ni ohranjen. Dejstvo, da je | polglasnik | lahko nastal le iz u, ne pa iz o, govori v prid | D |
da se v izgovoru za a, ki v resnici pomeni | polglasnik | (v bolgarski cirilici je ta polglasnik zaznamovan | D |
pomeni polglasnik (v bolgarski cirilici je ta | polglasnik | zaznamovan z (jor), v romunski latinici z a | D |
soglasnikov dj, kj (=ć), lj, nj, uporabljamo | polglasnik, | ki ga srbščina ne pozna, je pa lasten jezikom | D |
samoglasnika u izgovoriti kot tipičen prekmurski | polglasnik, | kvečjemu kot dolgi i, je iz preproste in lepe | D |
sicer kot grleni glas, ki zveni kot nemogoč | polglasnik. | Predvsem je to opaziti na okroglih mizah, | D |
smo začeli bravec in bravca govoriti. Če je | polglasnik | izpadel, pa celo bravec, bravca.To je stara | G |
zanimivo, da za nosni N govorijo A, patek in za | polglasnik | prav tako govorijo A. Dan. | G |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |