plotin (31)

Platonov najznamenitejši filozofski naslednik	Plotin	je pol tisočletja pozneje dopolnil nauk svojega	B
novoplatonizma v tretjem krščanskem stoletju.	Plotin,	kolikor je znano, ni poznal Kristusovega nauka	B
Janez. Je	Plotin	verjel v nesmrtnost duše, tako kot pred petsto	B
Bruno. Da, vendar je	Plotin	pojmoval dušo v dvojnem - in obenem nerazdvojnem	B
da je čas ”gibajoča se podoba večnosti“, je	Plotin	razumel tako, da je čas podoba večnega uma	B
Saj pravim: v obeh, saj sta zanj isti!	Plotin	govori v razpravi z naslovom O večnosti in	B
brezčasna prisotnost ”pred vsako razsežnostjo“ [	Plotin,	Enneade, III.7.6], ”nedeljiva dovršenost,	B
drugega - se torej vse giblje v času duše.“ [	Plotin	III.7.11] Bruno.	B
duševnega stanja k drugemu oziroma, kot pojasnjuje	Plotin:	”Čas je življenje duše v gibanju prehajanja	B
analognem smislu, kot je večnost ”življenje“ uma (	Plotin	je namreč učil, da je um živ, in sicer v najvišjem	B
njej in po njej, kakor večnost tam [v Umu].“ [	Plotin,	prav tam] Janez.	B
Adama in Eve iz raja - toda po drugi strani se	Plotin	verjetno ne bi strinjal s takšno razlago svojega	B
razsežnosti“ duše oziroma duha. Podobno kot	Plotin	tudi Avguštin najprej govori o večnosti - ki	B
primarno določen z gibanjem nebesnih teles; in tudi	Plotin,	ki je razlagal čas z nemirom in pogumom duše	B
večnost v dialektičnem pojmu, v umu, medtem ko se	Plotin	prek uma dviga k presežnemu zrenju Enega.Pri	B
Janez. Ali	Plotin	ne govori o preseganju tistega ”tu“ v onem	B
zaobsega in nikoli ne more biti zajeto vanjo [gl.	Plotin,	Enn. IV.3.9]. Bruno povzema misel svojega	B
so v nas? O tem problemu je premišljeval tudi	Plotin	in ni ga znal zadovoljivo rešiti.Bruno je že	B
Janez. S tem se	Plotin	verjetno ne bi strinjal... in morda tudi Bruno	B
nesmrtnost duše ali vsaj dvomili vanjo, na primer	Plotin,	Spinoza... pa tudi Schelling je v svojem klasičnem	B
treba spomniti, da se v to past niso ujeli ne	Plotin,	ne Kuzanski, ne Wittgenstein... pa tudi krščanstvu	B
Princeton University Press, Princeton, 1961.	Plotin:	”O večnosti in času“, Enneade III/7, prev	B
svojo temeljno »idejo«, na »značilen« navedek.	Plotin	in Kant, Eriugena in Aristotel, Areopagit in	D
postaje evropske filozofije (Platon, Aristotel,	Plotin,	Avguštin, Descartes, Leibniz, Kant, Husserl	D
je bil eden vrhuncev te tradicije. Nadalje	Plotin,	ostali novoplatoniki in potem še drugi.Zanimali	D
nobene/ga oziroma so vsaj trdili tako. Vzdržni	Plotin,	na primer, se je oziral predvsem v inteligenco	D
Kant, Scheling, Hölderlin, Sokrat, Parmenid,	Plotin,	Prokel, Evagrij, Nietzsche, Areopagit, Hildegarda	D
sporočilu, kot ga je pred dva tisoč leti zasnoval	Plotin	v Rimu, povzel in spremenil sveti Avguštin v	D
prejšnje križanke VODORAVNO: 1. razlog, 7.	Plotin,	13. Eneida, 14. rabelj, 15. Pans, 16. Cetin	D
dolgo »iskalo«; tam nekje do osmega stoletja je (	Plotin)	črpalo platonistično sporočilo Grčije, potem	D
naklonjeni tudi stari Grki. Pitagora, Platon,	Plotin,	Empedokles in še nekateri drugi.Mnogi pisci	G

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani