pirc (2.175)

zaradi ženske že izgubil glavo! Poglej, Pici	Pirc!	Lepo Hrvatico si je pripeljal, na rokah jo je	A
povesti stanoval in čevljaril dični mojster	Pirc.	Onkraj dvorišča čepe drvarnice, za njimi se razprosti	A
tu je stanoval . / . / stran 24 . / čevljar	Pirc.	Pri durih je malo postala in poslušala, potem	A
»Desetico? Ali vas ni sram, gospod	Pirc?	Manj ko goldinar pa res ne vzamem.«	A
dovolj,« je možu pritrjevala Pirčeva. »O, gospod	Pirc!	« je pihala Jerajeva mojstru na dušo, »zdaj se	A
je manj ko goldinar, je razžalitev. Gospod	Pirc	kavalir!« Gospod Pirc z rumeno brado je bil	A
Gospod Pirc kavalir!« Gospod	Pirc	z rumeno brado je bil premagan, le zaradi žene	A
še ona. . / . / stran 55 . / TONČEK Čevljar	Pirc	ni utegnil, pa je šla čevljarka k dolenjski	A
rad. »Čemu se dereš,« je jezno vprašal ata	Pirc,	»ko ti dajem dobre nauke.« Že je stegnil roko	A
»Torej,« je še enkrat povzel besedo mojster	Pirc,	pripravljen na odhod, »fant, priden bodi in	A
vse moje žive dni!« je ugotovila Pirčeva. Ata	Pirc	je vzdihnil »o!« in stresel z glavo.Tisti hip	A
čevljev še mamine pozdrave. Galantni gospod	Pirc	je oboje sprejel s prijazno besedo, ogledal	A
dan je bil četrtek, šole prost dan. Mojster	Pirc	je šel po kosilu za svojimi opravki okoli dobaviteljev	A
posebnostim vsakega gojenca, in tako je tudi oče	Pirc	našel za sina Tončka druga mesta in druge načine	A
imen iz domačega živalstva. Tončka je oče	Pirc	našeškal po notah.Prvič zato, ker je šel z doma	A
Tako so bili strgani, da se jih niti mojster	Pirc	ni več upal zakrpati, čeprav bi se bil dražestni	A
sinu nove čevlje, in sicer pri mojstru Pircu ‒	Pirc	ne bo priganjal plačila.Ali iz Jerinih pogledov	A
Udaril je Jeraju v roko.	PIRC	VZGAJA SINA Čevljar Pirc ni mogel delati, ker	A
je Jeraju v roko. PIRC VZGAJA SINA Čevljar	Pirc	ni mogel delati, ker ga je bolela roka.Bolela	A
obupavala: ob enajstih ponoči je šel mojster	Pirc	na policijsko stražnico.Poslušali so ga in obljubili	A
stran 106 . / Ob devetih je tekel mojster	Pirc	na sodnijo k varstvenemu sodniku.Ta ga je najprej	A
Zdaj mu je bila stvar jasna. »Mojster	Pirc,	« je rekel, »ne smete preveč zameriti fantu.	A
in kam ga je neslo, kar stopi na vrt mojster	Pirc	in na kratko in brez pozdrava vpraša: »Kje imaš	A
potuho in ga prikrivaš!« se je zakregal mojster	Pirc.	Teta je strmela.	A
v hišo in zaklenila duri za sabo. Mojster	Pirc	je krenil proti kozolcu.Tonček se je bil zaril	A
zaječal. Vzgoja je težek posel, utrudil se je oče	Pirc	in odnehal.Vzel je jermen in ga dal sinu okoli	A
je hitel vbadati v usnje, da nikoli tega, oče	Pirc	pa je hodil po sobi in pridigal. »Zdaj te kaznujem	A
Privlekla je izza pasa riskonto. »Glejta!«	Pirc	je vzel listič in stopil k oknu, Pirčeva je	A
Zamazane so številke, težko se jih loči,« je rekel	Pirc.	»Ali so prišle dve ali tri?«	A
naštela Jerajeva. »Terno!« sta vzkliknila zakonca	Pirc,	vajenec in Tonček sta globoko zajela sapo in	A
triindvajset, devetintrideset,« je ponavljal	Pirc	in še ogledoval zamazane številke.»To pot me	A
k omari. »Če vas primem za besedo, gospod	Pirc?	« Gospod Pirc je odprl predal, izpod perila vzel	A
vas primem za besedo, gospod Pirc?« Gospod	Pirc	je odprl predal, izpod perila vzel knjižico	A
vprašal. Jerajeva je pokazala tri prste in	Pirc	ji je dal tri dvajsetkronske. »Zdaj pa le po	A
z njim, sta ga prislonila k Pirčevim. Oče	Pirc	je bil dobre volje in podjeten.Na glas se je	A
pri prelivanju. . / . / stran 126 . / Oče	Pirc,	vedno pripravljen, da vzgaja, jima je namerjal	A
naznanila ‒ gorje ti!« Tako je prijazno kramljal	Pirc	s svojim edinorojencem, potem je pobral prazni	A
bodo,« je rekel Milan, »pojdiva gledat!« Oče	Pirc	jima je blagohotno dovolil in ju spremil s potrebnimi	A
Tonček sta sama nadaljevala svoj pohaj. Mojster	Pirc	in njegova žena ju nista kaj pogrešala, ker	A
Kako se kaj kratkočasite?« Zakonca	Pirc	sta se čutila močno odlikovana po tem obis ku	A
čestitala sta ji za sijajni uspeh in mojster	Pirc,	ki si je privarčeval že tretjo zastonjsko čašo	A
mojstra Pirca po roki in rekla: »Kaj pa, gospod	Pirc	in gospa, ali nič ne prideta v moj paviljon	A
je klicala dolžnost; bistro je gledal gospod	Pirc	za njeno vitko postavo in si vihal brke. Še	A
dobila z naročilom, da jo neseta k mami. Mojster	Pirc	pa se je polagoma prisukal tja, kamor ga je	A
slednjič pol privlekel, pol prinesel mojster	Pirc	z velikim hrupom.Oddal ji ga je z besedami:	A
jih zaliješ z alkoholom. Tako je bil tudi oče	Pirc	pozabil o pravem času spraviti sinčka Tončka	A
ko se je slednjič okoli polnoči vrnil gospod	Pirc,	so spali za mizo žena in oba fanta in steklenica	A
je: »Ali ni škoda denarja?« »Eh,« je zahrkal	Pirc,	»enkrat in nobenkrat več!Naj mi baba še kdaj	A
in mu postavila na mizo zajtrk. Toda mojster	Pirc	je stresel z glavo in rekel: »brrr«; izjavil	A
Iz ozadja se je godrnjavo oglasil mojster	Pirc:	»Za našega že vem, pri katerem katehetu je.	A
... * Čevljar	Pirc	je bil že dopoldne nasekan; jeza in žalost sta	A
« »Nič!« jo je ustavil oče	Pirc.	»Pri Bogu je milost, pri meni je ni!	A
pozebe!« je s trpkim naglasom izjavil gospod	Pirc.	»Sicer pa...	A
»Tako? Ti ne veš?« je vzkliknil	Pirc.	»Kako da ne veš?	A
razburjeno sopeča pokazala med poleni listnico.	Pirc	jo je vzel ‒ glej no, bila je listnica, ukradena	A
in stikala po drvarnici, ali je še kje kaj.	Pirc	je vnovič preštel.»Dva tisoč petsto sedemdeset	A
otrok, kaj je pretrpel in še trpi ‒ če je živ!«	Pirc	je zažugal s kazalcem desne roke.»Če je nocoj	A
prišel izza stebra namesto vajenca Petra mojster	Pirc,	ki ga je bil izvabil iz stanovanja Nančin krik	A
izvabil iz stanovanja Nančin krik. Mojster	Pirc	je bil malo vinjen ‒ ali naj rečemo: že spet	A
pooblastila človeka povsod napode! Mojster	Pirc	je bil učen, zlasti kadar ga je imel v glavi	A
sklenila, da dožene stvar zaradi pooblastila	Pirc	sam s starim Korenom, in sicer koj danes in	A
Ostrmela je: »Kje so ata?« Šla je na vrt in z njo	Pirc:	starega Korena ni bilo nikjer! Konec vrta kraj	A
predlagal, naj se ji za varuha postavi mojster	Pirc,	ki se je tako sijajno ponašal pri inventarju	A
metlo in z grabljami. In res je dobil mojster	Pirc	od sodnije lep dekret, pol pisan, pol tiskan	A
Tončku ni bilo še nič novih vesti. Mojster	Pirc	se je bil petnajstič doma sporekel, zažugal	A
bili enakega mnenja, pa so molčali; naj ima	Pirc	tolažbo, so si mislili, ko nas ne stane kaj	A
prijatelji so nekaj vredni, si je mislil mojster	Pirc,	ko jo je opoldne mahal domov; pogumno je gledal	A
prazno hišo in vesela je bila občinstva. Mojster	Pirc,	njen varuh, je ustavil korak in ji pokroviteljsko	A
Kakor bi bilo zakleto, da ne sme imeti mojster	Pirc	niti trenutka miru ‒ pri njegovem stanovanju	A
rekli so, da ga berite!« »Tako, tako?« je rekel	Pirc.	Vzel je pismo, sedel na posteljo in ga pričel	A
rekla: »Pisane stvari težko berem, me bole oči.	Pirc	je prinesel, poslal mu je notar, da je testament	A
mu je notar, da je testament rajnkega očeta.	Pirc	je pijan, mu je včeraj ušla žena.Kdo mi bo zdaj	A
mislih ... Iz stanovanja je pogledal mojster	Pirc.	Bil je hud.	A
denar, ki mi ga je ukradel vaš fant?« »Gospod	Pirc,	« je prosila Kocmurjeva, »malo me poslušajte	A
mojega denarja?« »Ne bom ga branila, gospod	Pirc.	Do danes sem bila zaprta ... vi več veste o mojem	A
mojem možu kakor jaz.« »Čakajte no,« je rekel	Pirc,	»kje je policaj ... potem se že zmenimo!«Z dolgimi	A
Mestnemu trgu. Za njo je stopil razburjeni	Pirc,	z glasno besedo se mu je pridružila Nanča.	A
prek Nabrežja sv. Jakoba spet domov. Zdaj je	Pirc	sam gnal Kocmurjevo pred seboj in jo je komaj	A
njemu in njegovi ženi, kar je stalo notri ...	Pirc	se je hudoval.»Za parklja me imajo!	A
tako izseli ‒ brez vaše odpovedi,« je odgovoril	Pirc.	Nanča je zazijala: »Kako se bo selil, ako mi	A
selil, ako mi ni odpovedal?« »E,« je rekel	Pirc	in se obrnil proti svojemu stanovanju, »imejte	A
čevljarjevih. Tako bi bila še naprej kričala, da ni	Pirc	odprl vrat in zavpil nadnjo, da gre koj po stražnika	A
šele na cesti, ko je bila že tako daleč, da je	Pirc	ni mogel več slišati. Šla je h Kačarju, k tistemu	A
da bi ne mogla bolj, pritrjevala svoj »ja!«.	Pirc	jo je bil začasno spet sprejel na hrano s pogojem	A
Mimo njiju dveh je šel Jeraj v sobo. Mojster	Pirc	je sedel pri svoji mizici pod oknom in delal	A
prihajala bolj iz srca kakor iz žolča, odgovoril	Pirc,	»takole ne morem dalje živeti, ko nimam ne žene	A
vrneta žena in Tonček, kaj?« je vprašal Jeraj.	Pirc	je odkimal, da ne.Šel si je z roko prek čela	A
pričelo kipeti. Z dolgimi koraki je bil mojster	Pirc	pri štedilniku.Peter se je prijel z obema rokama	A
kuhinjsko omaro, pa ni rekla drugega kakor: »Kipi!«	Pirc	je odmaknil kipeči lonec, potem se je vrnil	A
Pa z Bogom!« Krepko je stisnil Pircu roko in	Pirc	je oberoč prijel Jerajevo in tačas je Jeraj	A
važno odgovorila Nanča. »Pircu niso dali stola.	Pirc	je stal.Samo jaz sem sedela.«	A
/ . / stran 247 . / »Tako so rekli: Če gre	Pirc	proč iz Ljubljane, mi dajo drugega varuha.‒	A
gospod župan koga nasvetuje.« »Ali gre gospod	Pirc?	Kam gre?« se je zavzel Jeraj.	A
Sklenjen je bil vsestranski mir. *	Pirc	se je vozil s svojo ropotijo po cesti, mešani	A
Tako so se počasi pritresli do Dolenje vasi.	Pirc	ni pozabil, kako neprijazno se je zadnjič poslovil	A
Bala je tukaj in ženin ‒ nevesta, kje si?«	Pirc	se je skobacal z voza in slovesno stopil k teti	A
rame in se z njim zasukala. Tudi zanjo je imel	Pirc	pripravljeno primerno pridigo o ženskih dolžnostih	A
možic, v škornjih, z modrim predpasnikom.	Pirc	ga skoraj ni spoznal: Tale kmetiček, ali je	A
ogovor, oster in pretresljiv je bil mojster	Pirc	namenil sinu, ogovor, namešan iz zastužene graje	A
Peter, kako je požiral sline! Drugi dan si je	Pirc	uredil svojo delavnico.Dela ni pogrešal, za	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani