nova beseda iz Slovenije
Ženske niso bile čednostne - kaj bi s čednostjo | opolnoči? | - ali bile so prijetne in prijazne.Spominjaj | A |
ukaže, pa je treba ubogati, če opoldne ali | opolnoči. | MRVA: Ne prideš! | A |
in atribut! Zaradi tega ni treba, da skačeš | opolnoči | skozi tuja okna. JACINTA: Ni treba! | A |
ŽUPAN: Od kedaj pa kadiš pipo in v teh krajih in | opolnoči? | DACAR: Kaj je tudi tebi ugasnila, župan? | A |
In tale granata mu bo padla na bučo, da bo | opolnoči | troje sonc videl. MENTEJ Če mi pomagate, da | A |
‒ “ | Opolnoči | sedlamo mi, sem vstal na češkem sveti, sem pozno | A |
? Sonce opoldne ne blešči, zvezda ne sveti | opolnoči | v njegov temni hram kot on sam. Ni mogoče živeti | A |
? Sonce opoldne ne blešči, zvezda ne sveti | opolnoči | v njegov temni hram kot on sam. Ni mogoče živeti | A |
v modrem blisku pred grozo polnočno. Kajti | opolnoči | prišlo je razodetje, da so le maske, maske, | A |
Zeleni venec zmrzuje na grobu prijatelja. Vlom | opolnoči. | Delavnica ‒ svetišče. | A |
nate zadnja noč, preizkusi v molku svojo moč. | Opolnoči | ‒ že čujem transmisije, nov svet je, drug, ki | A |
z menoj, ti tiho življenje, ki se vzkrešeš | opolnoči | kakor raketa, da vsa drhti, razplajajoča zvezdno | A |
tiho; vse že spi. Samo veter ne more spati | opolnoči. | Samo črna cipresa šumi še, na belem grobu angel | A |
kaj pa zdaj, si mislim. ‚Nu prav,’ pravi, ‚ | opolnoči, | ko zapremo lokal.’ Takó gre s temi stvarmi, | A |
Takó gre s temi stvarmi, moj dragi. In | opolnoči | ti pride in najprej hoče prstan in si ga natika | A |
- Šest dni kazenske celice. Nastopite | opolnoči. | * * * | A |
dihajo skozi usta ali skozi nos. In sredi noči, | opolnoči | -« »Stoj!« ga je glasno prekinil notranji | A |
teh krajih nekateri hodijo na kresno noč in | opolnoči | h križem na razpotjih.Ne, to nič nima s štifto | A |
Kdor si upa, kdor je pogumen, seveda. | Opolnoči | gre tja, ki je drzen in tvega in kliče hudiča | A |
Poročajo, da je v Puebli, kjer je prenočila, | opolnoči | prebudila služabnike in v njihovem spremstvu | A |
7. | Opolnoči | se je Gumbo razjokal.Opolnoči je Gregor videl | A |
Opolnoči se je Gumbo razjokal. | Opolnoči | je Gregor videl skozi megleno kopreno Martinovega | A |
vzdržal. Vedel je, da bo vzdržal, ko si je | opolnoči | v hladni veži natočil toplega čaja iz termovke | A |
da bo spanje pomirilo razburjenega duha. | Opolnoči | pa je planil mož iz postelje. »Ali slišite? | A |
niti sijajen ne zdel. . / . / stran 209 . / | Opolnoči | so morali mestni odborniki k seji in prostovoljno | A |
sosednje gradove, a tudi to je bilo zaman. Natanko | opolnoči | je velel grof privesti iz ječe Tomaža in mu | A |
ga je mernik odstopila, ob desetih je bilo. | Opolnoči | zaprejo v stolpni kavarni, preskrbljen je torej | A |
je hodilo strašit, da se Bogu smili! Časi je | opolnoči | od Prhájeve mlake krvavo stegno brez bedra prijezdilo | A |
tega pouka je bil velik, kar prevelik. Če je | opolnoči | kdo drpalil na planino še sto in sto korakov | A |
le poglejte njegove oči ‒ tankega sluha tudi. | Opolnoči | bo naznanil vsak korak, ki se bo bližal župnišču | A |
»Oznanite ljudem, naj bero. | Opolnoči | sem dobil brzojavko in sedaj so že tu ‒ lepaki | A |
Novic preveč. Nocoj je zaropotal boben | opolnoči. | Vojaki so izginili, kot bi jih bila vzela slana | A |
oplene, kjer so se zrahljali, in biti nared ‒ | opolnoči. | Nihče ni zinil, ‒ nihče premišljeval. | A |
dosti nabrušen. Vsi so mislili, da odidejo | opolnoči | čez Donavo.Konji so bili nakrmljeni in osedlani | A |
moj sinko, s kamnom ubiješ tega ptiča, miže, | opolnoči | ‒ hej, moj sinko!Pij, Iztok, pij, pijan ga zadeneš | A |
Zato ti pravim: lezi in počij. | Opolnoči | te čaka najboljši konj, osedlan in nakrmljen | A |
izberi najboljše sužnje in zanesljive mornarje. | Opolnoči | morajo biti vse zakladnice za svilo prazne in | A |
dvor ter se pomudil za trenutek pri Ireni. | Opolnoči | je moral v palačo. Ko je poljubil v slovo Ireno | A |
velblodje volne, poklical šest sužnjev in se napotil | opolnoči | na vrt proti oljčnemu gaju.Brez glasu, brez | A |
»In mir Kristov tebi, Abiatar!« » | Opolnoči | me kličeš, pa ležiš, kakor bi se slastno navečerjal | A |
Dvajset najboljših vojakov je pripravljenih jutri | opolnoči. | « »Da otmo Iztoka?« | A |
pokazal na vrč: »Pij, starče, okrepčaj se! Jutri | opolnoči | poljubiš Iztoka na Krista, da ga poljubiš.In | A |
carsko palačo do evnuha Spiridiona. Povabil ga je | opolnoči | na razgovor.Vedel je za trdno, da evnuh pride | A |
Pomisli: custodia libera! Jaz pa pri tebi | opolnoči! | Govori, prosim te, sicer zbežim.« | A |
»Odgovori! Zvezde hite ‒ jutri | opolnoči | me počakaš ob morju na carskem vrtu in me povedeš | A |
Prisezi na Krista!« »Prisegam na Krista: jutri | opolnoči | na carskem vrtu.«Epafrodit je hitro odšel v | A |
dušo. Privede ga do Iztoka ‒ padle bodo kocke | opolnoči | in despojna zaigra! Vesel je hitel v spalnico | A |
naj mu jutri opoldne izroči kupno vsoto in | opolnoči | lahko nastopi vse pravice, ker Epafrodita ne | A |
Želim sreče na poti življenja. | Opolnoči | bo vse tvoje.Dotlej še molči, da izginem. | A |
načrt izvede in izbriše vsako sled za seboj. | Opolnoči | se je oglasil suženj na jarbolu: »Luči!« »Toper | A |
Nad Hune! | Opolnoči | jih zgrabimo in Morana bo obhajala gostijo na | A |
besedo. Zato se je dostojanstveno zahvalil | opolnoči | in omenil mimogrede Balambaku: »Bridko mi je | A |
sta bila uri, ki ju je gnala očetova misel. | Opolnoči | sta hodila spat in celo, ko sta bila sama med | A |
Kako si podil sebe in nas! Ob treh iz postelje, | opolnoči | spat!Zdaj bomo pa šli, s kovčkom, in vse pustili | A |
Kako si podil sebe in nas druge! Ob treh vstat, | opolnoči | spat!... Zdaj boš pa vse pustil in odšel s kovčkom | A |
voziti, kamor mi rečejo, pa naj bo to opoldne ali | opolnoči. | Kaj jaz morem, če pridem domov ob enajstih zvečer | A |
utrujenost ga je zmeraj znova zazibala v spanec. | Opolnoči | je prišel nadzirat poročnik.Korporal Sitar mu | A |
pomislil Aleš. ”Doma me ne pusti pri miru, celo | opolnoči | ne, pa lazi še v cerkev za mano, izkušnjavec | A |
Norec, da sem se jezil na nevernika, ko se je | opolnoči | napravljal v vas k tej Frčajevi Hani! Bog vedi | A |
... Zastonj ni kolovratil nevernik k meni | opolnoči, | zastonj ne čepi zdaj pod mojim stolom: ali se | A |
na peči tako nevernega gosta, se je vzdramila | opolnoči | in spreletel jo je strah.Okna so bila zaprta | A |
začudil Aleš. ”Tistemu, ki je prišel v soboto | opolnoči | skozi zaklenjene duri, da bi me izkušal!“ je | A |
da bi morda slišal njegovo tiho prasketanje. | Opolnoči | sta prišla Vaclav in František.Prišla sta glasna | A |
noč pred jutrom. Nebo, ki je bilo svetlo še | opolnoči, | je ugašalo; na vzhodu se še ni belilo, niti | A |
pa se ni genilo; ne koraka, ne glasu, kakor | opolnoči. | ”Kako bi ostal sam?“ je pomislil Martinec | A |
Zinil ni ves čas niti besedice ... | Opolnoči | sem ga stresel za rame, da se je prestrašen | A |
in bi tudi ne bil maral; rajši v mrtvašnico | opolnoči. | Na okno je tiho potrkaval dež; če bi hodil po | A |
zunaj v svoji grozi; prišlo je kakor volkodlak | opolnoči | - ostala je bleda groza, ko je posijalo jutro | A |
ne more ubežati, se mu ne more skriti; pride | opolnoči, | skozi troje zaklenjenihduri, poseže pod posteljo | A |
in nobeno oko je ni več videlo. Sredi noči, | opolnoči, | so se vzdramili meščani in vsem je segla groza | A |
V občinski hiši ni stanoval nihče. Zakaj | opolnoči | so prihajali vanjo neznani ljudjé, stopali so | A |
tembolj mu je bilo hudó in težko. Vstal je | opolnoči | ter se napotil neopažen in sam proti domu.Noč | A |
je vztrepetala poslednjikrat ter ugasnila. | Opolnoči | sem legel na posteljo.Zaspal sem jako mirno | A |
poroki je gorela luč vso noč do jutra. Ponoči, | opolnoči, | se je razlegel krik ...“ Jerina se ni več smejal | A |
- vse prazno! Kakor da so razbojniki prišli | opolnoči! | ... Vse je prodala, vse odnesla, v trmoglavosti | A |
doseže me samoten klic; tako zazvone časih | opolnoči | zvonovi učaranega mesta, spečega na dnu jezera | A |
sočutjem, ko sem ti pravil, da vstanem časih | opolnoči | ter se napotim na dolge, popolnoma nedolžne | A |
prihodnosti; stojim kakor otrok na pokopališču | opolnoči | in ti si mi kakor mati ...Samo da si blizu, nič | A |
resnično radi, in tako se kdaj lehko zgodi, da se | opolnoči | opotečem preko vašega praga ter vas zasnubim | A |
bil v izbi vzduh dušèč in gost, kakor v krčmi | opolnoči. | Zvonilo je angelsko češčenje; z mrzlim večernim | A |
ob kosilu, v postelji; vzdramil se je časih | opolnoči, | prižgal je svečo in je planil h knjigam.Šola | A |
kljub črni bridkosti, je pot sredi pustinje, luč | opolnoči! | - Da bi te žalila še grenkeje, da bi se smejala | A |
predno je zasijalo sonce, in hodila je spat | opolnoči, | kadar je bilo delo dokončano.Sedela je poleg | A |
strehami in še dalje, onkraj temnih gorá, se je že | opolnoči | danilo.Mila svetloba, čista, brez zlá, je pozdravlja | A |
vstal gospod Jošt?“ je vprašal glas iz voza. ” | Opolnoči | je šel ... pospravil je in je plačal in je šel | A |
vam bo škodovalo. Jaz sem se peljal snoči, | opolnoči, | ves zaspan in nahoden, v strahovitem koleselju | A |
govorite tako modro, počasi, slovesno - kakor duh | opolnoči? | To ni lepo, kvečjemu da je smešno. | A |
Zdaj leže v zemlji ... Le časih, | opolnoči, | pride suhljat človek v dolgi, ogoljeni, staromodni | A |
preteklostjo! ... In zdaj kar nenadoma, kakor da bi se | opolnoči | duh vzdignil iz groba ...: kaj je s šolo?Glej | A |
krčma ali ječa, ali če bi bil obcestni jarek | opolnoči, | vseeno je! Še zdaj ne vem, če se je gnusoba | A |
licih ... kakor da so umirali na očitnem kraju | opolnoči, | ob čaju in žganju, v smehu in kriku.Šel sem | A |
počasi, čisto tiho, kakor sem se bal otrok strahu | opolnoči? | Veliko je bilo tisto trpljenje -- kdaj mi ga | A |
ubogi in zaničevani, zató se vzdiga k njemu | opolnoči | toliko ranjenih, hrepenečih src.In on se usmili | A |
zlobne sovražnike vsenaokoli. Če bi sedeli tako | opolnoči | in bi človek odprl duri in pogledal po sobi | A |
-- | Opolnoči | bom doma!“ In je šel. | A |
hudih sanj se bojim. Snoči, | opolnoči, | se mi je zaželelo, da bi me pogladil po čelu | A |
sámo komaj v sanjah, ki jih govori samó časih | opolnoči | in samó polzavedno, in življenje se razžaljeno | A |
... človeku bi se zdelo, da je na pokopališču | opolnoči. | Saj me niste pozdravili odtod, ko sem vas klical | A |
spačenim obrazom, kakor da je vozil mimo vislic | opolnoči? | Pokrižajte se, ljudje božji: Šobar je bil | A |
nespodobno je bilo, da si prišel ob tej mirni uri, | opolnoči, | ter sedel široko na trudne prsi!... | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |