nova beseda iz Slovenije

opolnoči (1.374)


Ženske niso bile čednostne - kaj bi s čednostjo      opolnoči?      - ali bile so prijetne in prijazne.Spominjaj  A
ukaže, pa je treba ubogati, če opoldne ali      opolnoči.      MRVA: Ne prideš!   A
in atribut! Zaradi tega ni treba, da skačeš      opolnoči      skozi tuja okna. JACINTA: Ni treba!   A
ŽUPAN: Od kedaj pa kadiš pipo in v teh krajih in      opolnoči?      DACAR: Kaj je tudi tebi ugasnila, župan?  A
In tale granata mu bo padla na bučo, da bo      opolnoči      troje sonc videl. MENTEJ Če mi pomagate, da  A
‒ “     Opolnoči      sedlamo mi, sem vstal na češkem sveti, sem pozno  A
? Sonce opoldne ne blešči, zvezda ne sveti      opolnoči      v njegov temni hram kot on sam. Ni mogoče živeti  A
? Sonce opoldne ne blešči, zvezda ne sveti      opolnoči      v njegov temni hram kot on sam. Ni mogoče živeti  A
v modrem blisku pred grozo polnočno. Kajti      opolnoči      prišlo je razodetje, da so le maske, maske,  A
Zeleni venec zmrzuje na grobu prijatelja. Vlom      opolnoči.      Delavnica ‒ svetišče.   A
nate zadnja noč, preizkusi v molku svojo moč.      Opolnoči      ‒ že čujem transmisije, nov svet je, drug, ki  A
z menoj, ti tiho življenje, ki se vzkrešeš      opolnoči      kakor raketa, da vsa drhti, razplajajoča zvezdno  A
tiho; vse že spi. Samo veter ne more spati      opolnoči.      Samo črna cipresa šumi še, na belem grobu angel  A
kaj pa zdaj, si mislim. ‚Nu prav,’ pravi, ‚     opolnoči,      ko zapremo lokal.’ Takó gre s temi stvarmi,  A
Takó gre s temi stvarmi, moj dragi. In      opolnoči      ti pride in najprej hoče prstan in si ga natika  A
- Šest dni kazenske celice. Nastopite      opolnoči.      * * *   A
dihajo skozi usta ali skozi nos. In sredi noči,      opolnoči      -« »Stoj!« ga je glasno prekinil notranji  A
teh krajih nekateri hodijo na kresno noč in      opolnoči      h križem na razpotjih.Ne, to nič nima s štifto  A
Kdor si upa, kdor je pogumen, seveda.      Opolnoči      gre tja, ki je drzen in tvega in kliče hudiča  A
Poročajo, da je v Puebli, kjer je prenočila,      opolnoči      prebudila služabnike in v njihovem spremstvu  A
7.      Opolnoči      se je Gumbo razjokal.Opolnoči je Gregor videl  A
Opolnoči se je Gumbo razjokal.      Opolnoči      je Gregor videl skozi megleno kopreno Martinovega  A
vzdržal. Vedel je, da bo vzdržal, ko si je      opolnoči      v hladni veži natočil toplega čaja iz termovke  A
da bo spanje pomirilo razburjenega duha.      Opolnoči      pa je planil mož iz postelje. »Ali slišite?  A
niti sijajen ne zdel. . / . / stran 209 . /      Opolnoči      so morali mestni odborniki k seji in prostovoljno  A
sosednje gradove, a tudi to je bilo zaman. Natanko      opolnoči      je velel grof privesti iz ječe Tomaža in mu  A
ga je mernik odstopila, ob desetih je bilo.      Opolnoči      zaprejo v stolpni kavarni, preskrbljen je torej  A
je hodilo strašit, da se Bogu smili! Časi je      opolnoči      od Prhájeve mlake krvavo stegno brez bedra prijezdilo  A
tega pouka je bil velik, kar prevelik. Če je      opolnoči      kdo drpalil na planino še sto in sto korakov  A
le poglejte njegove oči ‒ tankega sluha tudi.      Opolnoči      bo naznanil vsak korak, ki se bo bližal župnišču  A
»Oznanite ljudem, naj bero.      Opolnoči      sem dobil brzojavko in sedaj so že tu ‒ lepaki  A
Novic preveč. Nocoj je zaropotal boben      opolnoči.     Vojaki so izginili, kot bi jih bila vzela slana  A
oplene, kjer so se zrahljali, in biti nared ‒      opolnoči.      Nihče ni zinil, ‒ nihče premišljeval.  A
dosti nabrušen. Vsi so mislili, da odidejo      opolnoči      čez Donavo.Konji so bili nakrmljeni in osedlani  A
moj sinko, s kamnom ubiješ tega ptiča, miže,      opolnoči      ‒ hej, moj sinko!Pij, Iztok, pij, pijan ga zadeneš  A
Zato ti pravim: lezi in počij.      Opolnoči      te čaka najboljši konj, osedlan in nakrmljen  A
izberi najboljše sužnje in zanesljive mornarje.      Opolnoči      morajo biti vse zakladnice za svilo prazne in  A
dvor ter se pomudil za trenutek pri Ireni.      Opolnoči      je moral v palačo. Ko je poljubil v slovo Ireno  A
velblodje volne, poklical šest sužnjev in se napotil      opolnoči      na vrt proti oljčnemu gaju.Brez glasu, brez  A
»In mir Kristov tebi, Abiatar!« »     Opolnoči      me kličeš, pa ležiš, kakor bi se slastno navečerjal  A
Dvajset najboljših vojakov je pripravljenih jutri      opolnoči.     « »Da otmo Iztoka?«   A
pokazal na vrč: »Pij, starče, okrepčaj se! Jutri      opolnoči      poljubiš Iztoka na Krista, da ga poljubiš.In  A
carsko palačo do evnuha Spiridiona. Povabil ga je      opolnoči      na razgovor.Vedel je za trdno, da evnuh pride  A
Pomisli: custodia libera! Jaz pa pri tebi      opolnoči!     Govori, prosim te, sicer zbežim.«   A
»Odgovori! Zvezde hite ‒ jutri      opolnoči      me počakaš ob morju na carskem vrtu in me povedeš  A
Prisezi na Krista!« »Prisegam na Krista: jutri      opolnoči      na carskem vrtu.«Epafrodit je hitro odšel v  A
dušo. Privede ga do Iztoka ‒ padle bodo kocke      opolnoči      in despojna zaigra! Vesel je hitel v spalnico  A
naj mu jutri opoldne izroči kupno vsoto in      opolnoči      lahko nastopi vse pravice, ker Epafrodita ne  A
Želim sreče na poti življenja.      Opolnoči      bo vse tvoje.Dotlej še molči, da izginem.  A
načrt izvede in izbriše vsako sled za seboj.      Opolnoči      se je oglasil suženj na jarbolu: »Luči!« »Toper  A
Nad Hune!      Opolnoči      jih zgrabimo in Morana bo obhajala gostijo na  A
besedo. Zato se je dostojanstveno zahvalil      opolnoči      in omenil mimogrede Balambaku: »Bridko mi je  A
sta bila uri, ki ju je gnala očetova misel.      Opolnoči      sta hodila spat in celo, ko sta bila sama med  A
Kako si podil sebe in nas! Ob treh iz postelje,      opolnoči      spat!Zdaj bomo pa šli, s kovčkom, in vse pustili  A
Kako si podil sebe in nas druge! Ob treh vstat,      opolnoči      spat!... Zdaj boš pa vse pustil in odšel s kovčkom  A
voziti, kamor mi rečejo, pa naj bo to opoldne ali      opolnoči.     Kaj jaz morem, če pridem domov ob enajstih zvečer  A
utrujenost ga je zmeraj znova zazibala v spanec.      Opolnoči      je prišel nadzirat poročnik.Korporal Sitar mu  A
pomislil Aleš. ”Doma me ne pusti pri miru, celo      opolnoči      ne, pa lazi še v cerkev za mano, izkušnjavec  A
Norec, da sem se jezil na nevernika, ko se je      opolnoči      napravljal v vas k tej Frčajevi Hani! Bog vedi  A
... Zastonj ni kolovratil nevernik k meni      opolnoči,      zastonj ne čepi zdaj pod mojim stolom: ali se  A
na peči tako nevernega gosta, se je vzdramila      opolnoči      in spreletel jo je strah.Okna so bila zaprta  A
začudil Aleš. ”Tistemu, ki je prišel v soboto      opolnoči      skozi zaklenjene duri, da bi me izkušal!“ je  A
da bi morda slišal njegovo tiho prasketanje.      Opolnoči      sta prišla Vaclav in František.Prišla sta glasna  A
noč pred jutrom. Nebo, ki je bilo svetlo še      opolnoči,      je ugašalo; na vzhodu se še ni belilo, niti  A
pa se ni genilo; ne koraka, ne glasu, kakor      opolnoči.      ”Kako bi ostal sam?“ je pomislil Martinec  A
Zinil ni ves čas niti besedice ...      Opolnoči      sem ga stresel za rame, da se je prestrašen  A
in bi tudi ne bil maral; rajši v mrtvašnico      opolnoči.     Na okno je tiho potrkaval dež; če bi hodil po  A
zunaj v svoji grozi; prišlo je kakor volkodlak      opolnoči      - ostala je bleda groza, ko je posijalo jutro  A
ne more ubežati, se mu ne more skriti; pride      opolnoči,      skozi troje zaklenjenihduri, poseže pod posteljo  A
in nobeno oko je ni več videlo. Sredi noči,      opolnoči,      so se vzdramili meščani in vsem je segla groza  A
V občinski hiši ni stanoval nihče. Zakaj      opolnoči      so prihajali vanjo neznani ljudjé, stopali so  A
tembolj mu je bilo hudó in težko. Vstal je      opolnoči      ter se napotil neopažen in sam proti domu.Noč  A
je vztrepetala poslednjikrat ter ugasnila.      Opolnoči      sem legel na posteljo.Zaspal sem jako mirno  A
poroki je gorela luč vso noč do jutra. Ponoči,      opolnoči,      se je razlegel krik ...“ Jerina se ni več smejal  A
- vse prazno! Kakor da so razbojniki prišli      opolnoči!     ... Vse je prodala, vse odnesla, v trmoglavosti  A
doseže me samoten klic; tako zazvone časih      opolnoči      zvonovi učaranega mesta, spečega na dnu jezera  A
sočutjem, ko sem ti pravil, da vstanem časih      opolnoči      ter se napotim na dolge, popolnoma nedolžne  A
prihodnosti; stojim kakor otrok na pokopališču      opolnoči      in ti si mi kakor mati ...Samo da si blizu, nič  A
resnično radi, in tako se kdaj lehko zgodi, da se      opolnoči      opotečem preko vašega praga ter vas zasnubim  A
bil v izbi vzduh dušèč in gost, kakor v krčmi      opolnoči.     Zvonilo je angelsko češčenje; z mrzlim večernim  A
ob kosilu, v postelji; vzdramil se je časih      opolnoči,      prižgal je svečo in je planil h knjigam.Šola  A
kljub črni bridkosti, je pot sredi pustinje, luč      opolnoči!     - Da bi te žalila še grenkeje, da bi se smejala  A
predno je zasijalo sonce, in hodila je spat      opolnoči,      kadar je bilo delo dokončano.Sedela je poleg  A
strehami in še dalje, onkraj temnih gorá, se je že      opolnoči      danilo.Mila svetloba, čista, brez zlá, je pozdravlja  A
vstal gospod Jošt?“ je vprašal glas iz voza. ”     Opolnoči      je šel ... pospravil je in je plačal in je šel  A
vam bo škodovalo. Jaz sem se peljal snoči,      opolnoči,      ves zaspan in nahoden, v strahovitem koleselju  A
govorite tako modro, počasi, slovesno - kakor duh      opolnoči?     To ni lepo, kvečjemu da je smešno.  A
Zdaj leže v zemlji ... Le časih,      opolnoči,      pride suhljat človek v dolgi, ogoljeni, staromodni  A
preteklostjo! ... In zdaj kar nenadoma, kakor da bi se      opolnoči      duh vzdignil iz groba ...: kaj je s šolo?Glej  A
krčma ali ječa, ali če bi bil obcestni jarek      opolnoči,      vseeno je! Še zdaj ne vem, če se je gnusoba  A
licih ... kakor da so umirali na očitnem kraju      opolnoči,      ob čaju in žganju, v smehu in kriku.Šel sem  A
počasi, čisto tiho, kakor sem se bal otrok strahu      opolnoči?     Veliko je bilo tisto trpljenje -- kdaj mi ga  A
ubogi in zaničevani, zató se vzdiga k njemu      opolnoči      toliko ranjenih, hrepenečih src.In on se usmili  A
zlobne sovražnike vsenaokoli. Če bi sedeli tako      opolnoči      in bi človek odprl duri in pogledal po sobi  A
--      Opolnoči      bom doma!“ In je šel.   A
hudih sanj se bojim. Snoči,      opolnoči,      se mi je zaželelo, da bi me pogladil po čelu  A
sámo komaj v sanjah, ki jih govori samó časih      opolnoči      in samó polzavedno, in življenje se razžaljeno  A
... človeku bi se zdelo, da je na pokopališču      opolnoči.     Saj me niste pozdravili odtod, ko sem vas klical  A
spačenim obrazom, kakor da je vozil mimo vislic      opolnoči?      Pokrižajte se, ljudje božji: Šobar je bil  A
nespodobno je bilo, da si prišel ob tej mirni uri,      opolnoči,      ter sedel široko na trudne prsi!...   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA