nova beseda iz Slovenije
katerega danes ne misliš ... Bojím se, da se me nisi | oklenila | iz ljubezni, - da ne hrepeniš po meni, temveč | A |
strašnejše. OLGA: In nikogar nima, da bi se ga | oklenila. | Ostane ji samó še ena sama ravna pot, - do smrti | A |
postelji, ki v resnici sploh ni bila njena, se je | oklenila | moje dlani, kot sem se nekoč oklepal njene jaz | A |
je leden, ko da ni več živ. Tedaj se je Mici | oklenila | njegovih nog. »Oprostite,« je zaprosila. | A |
Ni ji bilo slabo, nesrečna noč se je je bila | oklenila. | In ona jo je mučila, vé, mórala bi jo pustiti | A |
vzdignila laket s svojega obraza in se z roko hitro | oklenila | njegovega vratu; kakor punčka, ki skrije svojo | A |
spoznanje popustila, potem pa se še krepkeje | oklenila | njegovega vratu; in tisti trenutek neodločnosti | A |
njenemu temenu, ko se ji je približal. Ona se je | oklenila | njegovega vratu in njene prsi so se napele in | A |
Ne izdajte me!« je planila k njemu ter se ga | oklenila | z obema rokama.»Deset tisoč vam dam! | A |
Prišla je z ruskega večera. Pri vratih se me je | oklenila | s tako močjo, da sem se ustrašil zanjo.Ljubi | A |
šepetala, nič ne govori. Zjutraj se je spet | oklenila | mojega vratu.Kakor da nikoli v življenju ne | A |
dejala in ga nežno prijela za roko, potem pa se | oklenila | soproga in ga odločno povlekla proti stopnicam | A |
v očeh. Milka je zbrala vso notranjo moč, se | oklenila | svetinjice, ki jo je nosila okoli vratu, in | A |
železniške postaje in jo trudoma odtipkala. | Oklenila | se je svetinjice in molila, da bi dobila zvezo | A |
in kdo bi jo razumel? Z vso ljubeznijo se je | oklenila | svojega brata Štefana, in tega so njene besede | A |
in bogve kaj še. Jerice se je pa zdaj še bolj | oklenila, | in celo okoli brata Janeza, ki ga je prej zelo | A |
pogledat, kaj pomeni šunder. V strahu se ga je | oklenila | Zefa in pripovedovala, kaj je videla.Ivan jo | A |
vse premajhno in pretesno; ona pa se je bila | oklenila | z vso dušo te hišice, tega koščka zemlje kot | A |
poljubil. Mati je zajokala in se ga krčevito | oklenila. | Dolgo ga ni izpustila. | A |
Anici. V naslednjem trenutku pa se je zopet | oklenila | Anice in je vzkliknila: ‒Anica, ko bi ti vedela | A |
Polagoma sem se nekoliko pomirila. | Oklenila | sem se molitve in v njej sem našla tolažbo in | A |
bom, kakor te ljubi Štefan. Minka se je močno | oklenila | Anice in jo je vroče poljubovala. ‒Ljuba moja | A |
angelska krila in se ji je smehljal v pozdrav. | Oklenila | se je njegove ponujene dlani in vstala, čeprav | A |
« je od sreče zajokala grofova hči in se ga | oklenila | okoli vratu, »nikoli več te ne izpustim, četudi | A |
pa mi vsaj obljubi, da boš poskusil, se me je | oklenila. | Jaz pa ti obljubim, da ti bom skušala pojasniti | A |
sem to le nekako pregriznil. Vem, se me je | oklenila. | Vem tudi, da ni niti malo smešno, mi je zašepetala | A |
biti s tabo nikdar slepa, se me je je krčevito | oklenila. | Hočem, da sva vse in da živiva. | A |
Kaj veš, kdaj bo spet taka prilika? se me je | oklenila | in je vztrajala.Samo okno bi ti rada pokazala | A |
sem skomignil. Pa saj ti ne zamerim, se me je | oklenila. | Le to ti pravim, da nima smisla, me je poljubila | A |
Mislim, mi je pritrdila. Mislim, mislim, se me je | oklenila | in me povlekla, da sva zdrsnila ob zidu in objeta | A |
tej sreči; padla bi pred tega človeka ter se | oklenila | njegovih nog.Molila bi pred njim, kakor so jo | A |
enkrat videla,« je nadaljeval njeno misel. | Oklenila | se je njegove roke, poljubila jo je in položila | A |
cesarstva je prišel oni, ki se ga je tako močno | oklenila | moja misel,’ ‒ premišljuje deklica, vsa zatopljena | A |
In ko je prišel, je zletela predenj, se ga | oklenila | in mu položila glavo na prsi, kakor da je prišel | A |
šlo drugače, da ji le ustrežem. Pa se me je | oklenila | okrog vratu, me poljubila in pričela ihteti | A |
vedi, kje je izvohala moje ime ‒ in se tesno | oklenila | moje roke. Pričela me je seveda tikati, in | A |
vzemita z Jankom, če se imata rada!« Čopka se je | oklenila | očeta okoli vratu in potem je tako ihtela in | A |
gnezda? Ni čudno, da sem se mlada in neumna | oklenila | človeka, ki mi je prvi dal prijazno besedo. | A |
Saj si naša ‒ saj si naša!« Tačas se ga je | oklenila | okoli vratu in mu prav tiho, prav tiho dahnila | A |
in sedel. Tedaj je stekla še Micka in se mu | oklenila | okrog vratu.Za njo je šla Franca in mu segla | A |
šepetala psalme. Ko je zaslišala Iztoka, se je | oklenila | njegovega vratu in bridko zaihtela. Centurio | A |
zgrozila, jok ji je privrel iz prsi in tesno se je | oklenila | Ireninih kolen ter ponavljala: »Ne loči naju | A |
Ko je poljubil v slovo Ireno, se ga je silno | oklenila | in zajokala. »Ne jokaj! | A |
življenje.« Irena je zastavila stricu pot in se ga | oklenila. | Toda prefekt jo je prijel rahlo za roke, jih | A |
so se zožile, da je kriknila od bolesti in se | oklenila | sužnje, naj jo ščiti.Prihuljena postava evnuhova | A |
ki veleva nepreklicne ukaze. Sužnja se je | oklenila | njenih kolen, Spiridion je občutil po udih od | A |
konja in ga napadli. Ljubinica se je tesno | oklenila | hrastovega debla in jokala v bridkem spoznanju | A |
čelu - in veselo je tlesknila ob dlani ter se | oklenila | krog vratu očetu, ki se je ponižal v naslanjač | A |
in iskreno, da je planila Alena k njej, se je | oklenila | in razplakala kakor dojenček na njenih prsih | A |
je opazila kipečo rdečico v njenih licih. | Oklenila | je roko krog njene in jo tesno stisnila k sebi | A |
hočeš, ljubica moja, kakor hočeš.« Alena se je | oklenila | očeta za komolec, kar ni nikdar storila, odkar | A |
zvečer z Gašperjem v izbici, se ga je nenadoma | oklenila | okrog vratu. »Gašper, ali me imaš rad | A |
je začel jokati. Lucija se ga je krčevito | oklenila | krog vratu in ga stiskala, da ga je bolelo. | A |
ne vselej dosegljivem življenju, sem se jih | oklenila, | objela sem jih z vsem svojim ognjem, in ko so | A |
hipnem navalu čustev se je njena roka krčevito | oklenila | sinkove. »Nekaj mi moraš obljubiti, | A |
mi je zasmilil, da sem planila k njemu, se ga | oklenila | okrog vratu in na vso moč ihtela z njim.On se | A |
je bila z vsem hrepenenjem zapuščenega otroka | oklenila | tete ter je bila pri njej v varnem zavetju. | A |
spoštovanjem, a tudi z grozo. Nehote se je | oklenila | svojega spremljevalca.Ta jo je vprašal, ali | A |
so se nenadoma umirile. Polonica se je ihteč | oklenila | brata okrog vratu in med solzami hlipala: »Lovrek | A |
preletel droben žar utehe, kako zaupljivo se je | oklenila | prijateljeve roke. Polonica že ima svojega | A |
njune borbe in se ga med pripovedovanjem tesneje | oklenila. | Nazadnje je dejala s tresočim se glasom: | A |
niti dotakniti. Tedaj je pristopila gospodinja, | oklenila | se z levico svojega moža, z desnico a pokazala | A |
je vzkliknil ženin. Gospodična pa se naju je | oklenila | z obema rokama. ”Na cesto, na cesto!“ | A |
milostipolni obraz... Vstali sta, Malči se je | oklenila | matere okoli vratu.Prišla je mimo ženska in | A |
zaklicala Lojzka. Rezika je prebledela in se je | oklenila | postelje z obema rokama.Toda ustnice, vse še | A |
gole. Rezika je vzpela roke visoko in se ga je | oklenila, | kakor da bi mu hotela splezati do obraza. Pobožal | A |
strah z vodenimi očmi. Trepetaje se je roka | oklenila | roke. Od spovednice zamolklo šepetanje, pritajen | A |
Anka je vztrepetala in zavzdihnila v sanjah, | oklenila | se me je z vso močjó. Ne zganeta se; visoko | A |
ramo ob rami, govorila sta tišje, roka se je | oklenila | roke. Klonila je glava, kakor pod pobožnim blagoslov | A |
III | Oklenila | sta se preteklosti s sovražnimi in željnimi | A |
kloni in čaka udarca. . / . / stran 244 . / | Oklenila | sta se preteklosti s sovražnimi in željnimi | A |
stopnicah ... . / . / stran 246 . / V | Oklenila | sta se preteklosti in vrnila se je vsa; vrnil | A |
ničesar, nisem vedel ničesar. Nevidna roka se je | oklenila | moje z železnimi prsti in jaz sem taval naprej | A |
Klementina mu je hitela naproti in se ga je | oklenila | okoli vratu ter ga je poljubila z dolgim in | A |
Klementina mi je hitela naproti in se mi je | oklenila | okoli vratu ter me je poljubila z dolgim in | A |
kadar se povodenj odteče.“ Tedaj se ga je Mana | oklenila | z roko. ”Če je tebe strah, kako bi mene ne | A |
še lep spomin mi daj na pot!“ Mana se ga je | oklenila | okoli vratu, on se je sklonil in jo je poljubil | A |
ozirala v dolino. In kadar je prišel, se ga je | oklenila | okrog vratu in se mu tako nedolžno in zaupno | A |
NA OTOKU Tesneje nego kdaj poprej se me je | oklenila | moja muza, grenka skrb; mislil sem že po pravici | A |
Milan se je vzdignil ter objel svojo ljubico; | oklenila | se ga je tesno z obema rokama in njene prsi | A |
začudil svoji besedi; senca se je z mokrimi prsti | oklenila | mojih in bila je človek.V moji izbi, od luči | A |
ni ga samo pozdravila s prijaznim pogledom. | Oklenila | se ga je, on jo je vodil pod pazduho po svetlih | A |
se je razžarela, je skipela njena ljubezen. | Oklenila | se ga je z obema rokama; držala bi ga za roko | A |
da, prav na tem mestu sta postala, roka se je | oklenila | roke, tako tiho sta govorila, naravnost iz srca | A |
In zdaj -- tiho, žalost!“ Tesno sta se | oklenila | drugi drugega in njune sence so tonile na ono | A |
da se je moja roka izgubila, se ponevedoma | oklenila | njenega pasu.Tudi ona se je sklonila k meni | A |
pomislil Kurent. Stopila je do njega in se ga je | oklenila | z vročimi rokami. ”Kako sladka je tvoja pesem | A |
prédenj, stopila je k njemu, okoli vratu se ga je | oklenila. | ”Kedaj sem te videl in kjé, kedaj sem te | A |
življenju, ali v sanjah, v katerih sanjah?“ | Oklenila | se ga je okoli vratu, rekla je in je prosila | A |
srcu!“ Prisedla je k njemu na zofo in se ga je | oklenila | z levico krog vratu. ”Ne misli, nič nikar | A |
hiteli od izhoda proti zahodu. Mimi se je bila | oklenila | moje desnice z obema rokama. Kolikor bližje | A |
siloma iz grla iztisnjenem kriku. Ona se ga je | oklenila | z golima, toplima rokama mirno in mehko; še | A |
Gledala ga je prestrašena, zbegana, vsa v omotici; | oklenila | se je trdo njegovih rok. ”Pojdiva! Pojdiva | A |
da mu je dolgčas, se ga je vsa trepetajoča | oklenila | krog vratu ter se je razjokala naglas, sunkoma | A |
iz ust, ne iz srca, mehka in sočutna beseda. | Oklenila | se ga je še tesneje, na licih in na ustnicah | A |
Prvo znamenje, ki ga je ugledala ter se ga | oklenila | s trepetajočimi, pomoči prosečimi rokami, je | A |
sem, da prideš! -- Tako bi rekla in bi se ga | oklenila | okoli vratu, njene tenke, bele roke bi segle | A |
razodevale, da ni bogat, ne sit in da se ga je zgodaj | oklenila | mrzla družica, skrb.Toda iz udrtih oči je sijajno | A |
”Čemu?“ sem vprašal. Čudna, tesnoba mi je | oklenila | srce. ”Da jo damo nabasati. | A |
rešitev. Usada mi je stopila na prsa in se me | oklenila | z železnimi prsti krog vratu.Kako bi se dalo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |