nova beseda iz Slovenije

oklenila (300)


katerega danes ne misliš ... Bojím se, da se me nisi      oklenila      iz ljubezni, - da ne hrepeniš po meni, temveč  A
strašnejše. OLGA: In nikogar nima, da bi se ga      oklenila.     Ostane ji samó še ena sama ravna pot, - do smrti  A
postelji, ki v resnici sploh ni bila njena, se je      oklenila      moje dlani, kot sem se nekoč oklepal njene jaz  A
je leden, ko da ni več živ. Tedaj se je Mici      oklenila      njegovih nog. »Oprostite,« je zaprosila.   A
Ni ji bilo slabo, nesrečna noč se je je bila      oklenila.     In ona jo je mučila, vé, mórala bi jo pustiti  A
vzdignila laket s svojega obraza in se z roko hitro      oklenila      njegovega vratu; kakor punčka, ki skrije svojo  A
spoznanje popustila, potem pa se še krepkeje      oklenila      njegovega vratu; in tisti trenutek neodločnosti  A
njenemu temenu, ko se ji je približal. Ona se je      oklenila      njegovega vratu in njene prsi so se napele in  A
Ne izdajte me!« je planila k njemu ter se ga      oklenila      z obema rokama.»Deset tisoč vam dam!  A
Prišla je z ruskega večera. Pri vratih se me je      oklenila      s tako močjo, da sem se ustrašil zanjo.Ljubi  A
šepetala, nič ne govori. Zjutraj se je spet      oklenila      mojega vratu.Kakor da nikoli v življenju ne  A
dejala in ga nežno prijela za roko, potem pa se      oklenila      soproga in ga odločno povlekla proti stopnicam  A
v očeh. Milka je zbrala vso notranjo moč, se      oklenila      svetinjice, ki jo je nosila okoli vratu, in  A
železniške postaje in jo trudoma odtipkala.      Oklenila      se je svetinjice in molila, da bi dobila zvezo  A
in kdo bi jo razumel? Z vso ljubeznijo se je      oklenila      svojega brata Štefana, in tega so njene besede  A
in bogve kaj še. Jerice se je pa zdaj še bolj      oklenila,      in celo okoli brata Janeza, ki ga je prej zelo  A
pogledat, kaj pomeni šunder. V strahu se ga je      oklenila      Zefa in pripovedovala, kaj je videla.Ivan jo  A
vse premajhno in pretesno; ona pa se je bila      oklenila      z vso dušo te hišice, tega koščka zemlje kot  A
poljubil. Mati je zajokala in se ga krčevito      oklenila.     Dolgo ga ni izpustila.   A
Anici. V naslednjem trenutku pa se je zopet      oklenila      Anice in je vzkliknila: ‒Anica, ko bi ti vedela  A
Polagoma sem se nekoliko pomirila.      Oklenila      sem se molitve in v njej sem našla tolažbo in  A
bom, kakor te ljubi Štefan. Minka se je močno      oklenila      Anice in jo je vroče poljubovala. ‒Ljuba moja  A
angelska krila in se ji je smehljal v pozdrav.      Oklenila      se je njegove ponujene dlani in vstala, čeprav  A
« je od sreče zajokala grofova hči in se ga      oklenila      okoli vratu, »nikoli več te ne izpustim, četudi  A
pa mi vsaj obljubi, da boš poskusil, se me je      oklenila.     Jaz pa ti obljubim, da ti bom skušala pojasniti  A
sem to le nekako pregriznil. Vem, se me je      oklenila.     Vem tudi, da ni niti malo smešno, mi je zašepetala  A
biti s tabo nikdar slepa, se me je je krčevito      oklenila.     Hočem, da sva vse in da živiva.   A
Kaj veš, kdaj bo spet taka prilika? se me je      oklenila      in je vztrajala.Samo okno bi ti rada pokazala  A
sem skomignil. Pa saj ti ne zamerim, se me je      oklenila.     Le to ti pravim, da nima smisla, me je poljubila  A
Mislim, mi je pritrdila. Mislim, mislim, se me je      oklenila      in me povlekla, da sva zdrsnila ob zidu in objeta  A
tej sreči; padla bi pred tega človeka ter se      oklenila      njegovih nog.Molila bi pred njim, kakor so jo  A
enkrat videla,« je nadaljeval njeno misel.      Oklenila      se je njegove roke, poljubila jo je in položila  A
cesarstva je prišel oni, ki se ga je tako močno      oklenila      moja misel,’ ‒ premišljuje deklica, vsa zatopljena  A
In ko je prišel, je zletela predenj, se ga      oklenila      in mu položila glavo na prsi, kakor da je prišel  A
šlo drugače, da ji le ustrežem. Pa se me je      oklenila      okrog vratu, me poljubila in pričela ihteti  A
vedi, kje je izvohala moje ime ‒ in se tesno      oklenila      moje roke. Pričela me je seveda tikati, in  A
vzemita z Jankom, če se imata rada!« Čopka se je      oklenila      očeta okoli vratu in potem je tako ihtela in  A
gnezda? Ni čudno, da sem se mlada in neumna      oklenila      človeka, ki mi je prvi dal prijazno besedo.  A
Saj si naša ‒ saj si naša!« Tačas se ga je      oklenila      okoli vratu in mu prav tiho, prav tiho dahnila  A
in sedel. Tedaj je stekla še Micka in se mu      oklenila      okrog vratu.Za njo je šla Franca in mu segla  A
šepetala psalme. Ko je zaslišala Iztoka, se je      oklenila      njegovega vratu in bridko zaihtela. Centurio  A
zgrozila, jok ji je privrel iz prsi in tesno se je      oklenila      Ireninih kolen ter ponavljala: »Ne loči naju  A
Ko je poljubil v slovo Ireno, se ga je silno      oklenila      in zajokala. »Ne jokaj!  A
življenje.« Irena je zastavila stricu pot in se ga      oklenila.     Toda prefekt jo je prijel rahlo za roke, jih  A
so se zožile, da je kriknila od bolesti in se      oklenila      sužnje, naj jo ščiti.Prihuljena postava evnuhova  A
ki veleva nepreklicne ukaze. Sužnja se je      oklenila      njenih kolen, Spiridion je občutil po udih od  A
konja in ga napadli. Ljubinica se je tesno      oklenila      hrastovega debla in jokala v bridkem spoznanju  A
čelu - in veselo je tlesknila ob dlani ter se      oklenila      krog vratu očetu, ki se je ponižal v naslanjač  A
in iskreno, da je planila Alena k njej, se je      oklenila      in razplakala kakor dojenček na njenih prsih  A
je opazila kipečo rdečico v njenih licih.      Oklenila      je roko krog njene in jo tesno stisnila k sebi  A
hočeš, ljubica moja, kakor hočeš.« Alena se je      oklenila      očeta za komolec, kar ni nikdar storila, odkar  A
zvečer z Gašperjem v izbici, se ga je nenadoma      oklenila      okrog vratu. »Gašper, ali me imaš rad  A
je začel jokati. Lucija se ga je krčevito      oklenila      krog vratu in ga stiskala, da ga je bolelo.  A
ne vselej dosegljivem življenju, sem se jih      oklenila,      objela sem jih z vsem svojim ognjem, in ko so  A
hipnem navalu čustev se je njena roka krčevito      oklenila      sinkove. »Nekaj mi moraš obljubiti,  A
mi je zasmilil, da sem planila k njemu, se ga      oklenila      okrog vratu in na vso moč ihtela z njim.On se  A
je bila z vsem hrepenenjem zapuščenega otroka      oklenila      tete ter je bila pri njej v varnem zavetju.  A
spoštovanjem, a tudi z grozo. Nehote se je      oklenila      svojega spremljevalca.Ta jo je vprašal, ali  A
so se nenadoma umirile. Polonica se je ihteč      oklenila      brata okrog vratu in med solzami hlipala: »Lovrek  A
preletel droben žar utehe, kako zaupljivo se je      oklenila      prijateljeve roke. Polonica že ima svojega  A
njune borbe in se ga med pripovedovanjem tesneje      oklenila.      Nazadnje je dejala s tresočim se glasom:   A
niti dotakniti. Tedaj je pristopila gospodinja,      oklenila      se z levico svojega moža, z desnico a pokazala  A
je vzkliknil ženin. Gospodična pa se naju je      oklenila      z obema rokama. ”Na cesto, na cesto!“  A
milostipolni obraz... Vstali sta, Malči se je      oklenila      matere okoli vratu.Prišla je mimo ženska in  A
zaklicala Lojzka. Rezika je prebledela in se je      oklenila      postelje z obema rokama.Toda ustnice, vse še  A
gole. Rezika je vzpela roke visoko in se ga je      oklenila,      kakor da bi mu hotela splezati do obraza. Pobožal  A
strah z vodenimi očmi. Trepetaje se je roka      oklenila      roke. Od spovednice zamolklo šepetanje, pritajen  A
Anka je vztrepetala in zavzdihnila v sanjah,      oklenila      se me je z vso močjó. Ne zganeta se; visoko  A
ramo ob rami, govorila sta tišje, roka se je      oklenila      roke. Klonila je glava, kakor pod pobožnim blagoslov  A
III      Oklenila      sta se preteklosti s sovražnimi in željnimi  A
kloni in čaka udarca. . / . / stran 244 . /      Oklenila      sta se preteklosti s sovražnimi in željnimi  A
stopnicah ... . / . / stran 246 . / V      Oklenila      sta se preteklosti in vrnila se je vsa; vrnil  A
ničesar, nisem vedel ničesar. Nevidna roka se je      oklenila      moje z železnimi prsti in jaz sem taval naprej  A
Klementina mu je hitela naproti in se ga je      oklenila      okoli vratu ter ga je poljubila z dolgim in  A
Klementina mi je hitela naproti in se mi je      oklenila      okoli vratu ter me je poljubila z dolgim in  A
kadar se povodenj odteče.“ Tedaj se ga je Mana      oklenila      z roko. ”Če je tebe strah, kako bi mene ne  A
še lep spomin mi daj na pot!“ Mana se ga je      oklenila      okoli vratu, on se je sklonil in jo je poljubil  A
ozirala v dolino. In kadar je prišel, se ga je      oklenila      okrog vratu in se mu tako nedolžno in zaupno  A
NA OTOKU Tesneje nego kdaj poprej se me je      oklenila      moja muza, grenka skrb; mislil sem že po pravici  A
Milan se je vzdignil ter objel svojo ljubico;      oklenila      se ga je tesno z obema rokama in njene prsi  A
začudil svoji besedi; senca se je z mokrimi prsti      oklenila      mojih in bila je človek.V moji izbi, od luči  A
ni ga samo pozdravila s prijaznim pogledom.      Oklenila      se ga je, on jo je vodil pod pazduho po svetlih  A
se je razžarela, je skipela njena ljubezen.      Oklenila      se ga je z obema rokama; držala bi ga za roko  A
da, prav na tem mestu sta postala, roka se je      oklenila      roke, tako tiho sta govorila, naravnost iz srca  A
In zdaj -- tiho, žalost!“ Tesno sta se      oklenila      drugi drugega in njune sence so tonile na ono  A
da se je moja roka izgubila, se ponevedoma      oklenila      njenega pasu.Tudi ona se je sklonila k meni  A
pomislil Kurent. Stopila je do njega in se ga je      oklenila      z vročimi rokami. ”Kako sladka je tvoja pesem  A
prédenj, stopila je k njemu, okoli vratu se ga je      oklenila.      ”Kedaj sem te videl in kjé, kedaj sem te  A
življenju, ali v sanjah, v katerih sanjah?“      Oklenila      se ga je okoli vratu, rekla je in je prosila  A
srcu!“ Prisedla je k njemu na zofo in se ga je      oklenila      z levico krog vratu. ”Ne misli, nič nikar  A
hiteli od izhoda proti zahodu. Mimi se je bila      oklenila      moje desnice z obema rokama. Kolikor bližje  A
siloma iz grla iztisnjenem kriku. Ona se ga je      oklenila      z golima, toplima rokama mirno in mehko; še  A
Gledala ga je prestrašena, zbegana, vsa v omotici;      oklenila      se je trdo njegovih rok. ”Pojdiva! Pojdiva  A
da mu je dolgčas, se ga je vsa trepetajoča      oklenila      krog vratu ter se je razjokala naglas, sunkoma  A
iz ust, ne iz srca, mehka in sočutna beseda.      Oklenila      se ga je še tesneje, na licih in na ustnicah  A
Prvo znamenje, ki ga je ugledala ter se ga      oklenila      s trepetajočimi, pomoči prosečimi rokami, je  A
sem, da prideš! -- Tako bi rekla in bi se ga      oklenila      okoli vratu, njene tenke, bele roke bi segle  A
razodevale, da ni bogat, ne sit in da se ga je zgodaj      oklenila      mrzla družica, skrb.Toda iz udrtih oči je sijajno  A
”Čemu?“ sem vprašal. Čudna, tesnoba mi je      oklenila      srce. ”Da jo damo nabasati.  A
rešitev. Usada mi je stopila na prsa in se me      oklenila      z železnimi prsti krog vratu.Kako bi se dalo  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA