no no (377)

Vedó, da se bom ženil. ‒	No, no,	me prav veseli. ZMEŠNJAVA Prijatelj, je sicer	A
SIRK Dolgove, če jih kupiš. MARTIN	No, no,	ni taka reč ‒ tvoji dolgovi. URH dene prst	A
LENČKA vzdihne: Tona, kaj se ti mara. TONA	No, no,	tebi je prav treba vzdihovanja.Predobro se ti	A
MARTIN To je sramota za moža. SIRK	No ‒ no,	no!Le kar lepo molčita.	A
MARTIN To je sramota za moža. SIRK No ‒	no, no!	Le kar lepo molčita.	A
bila še dekla... . / . / stran 17 . / KANTOR:	No, no,	že dobro!- Hana umolkne in odide.	A
mi dajte. KOKALJ (sili še naprej v njo):	No, no,	no. PEPCA Samo dotaknite se me še enkrat, pa	A
dajte. KOKALJ (sili še naprej v njo): No,	no, no.	PEPCA Samo dotaknite se me še enkrat, pa še	A
RADO Moja Šara ne, tvoja Luca pa. ANDREJ	No, no,	no.Mar misliš, da ti bom zavoljo takega govorjenja	A
Moja Šara ne, tvoja Luca pa. ANDREJ No,	no, no.	Mar misliš, da ti bom zavoljo takega govorjenja	A
Br, brr, brrr!	No, no,	no!Luca!	A
Br, brr, brrr! No,	no, no!	Luca!	A
iz pekla prihajajo. JOŽE (pri linici):	No, no,	kam na siliš? KOKALJ Lepo te prosim, pusti	A
Pečarica.	No, no	veš, malokdaj gre po volji.Delavski kruh je pičel	A
želite in kar imam, lahko pri meni dobite.	No, no,	nikar ne reci, da je to mnogo in da bi vsega	A
barbarskega nagona mrzimo vas, italijanske ljudi, ne?	No, no,	kar povejte!« »Ne vem, časniki tako pišejo -	A
Kmet je zaprl usta in glasno požrl slino. »	No, no!«	se je sproščeno nasmehnil Peter Majcen.»Nikar	A
ogrinjačo in huškne čez dvorišče na ulico. „	No, no,	ta pa že spet nese naprodaj svoje furlanske kosti	A
je stresal in mi ljubeznivo prigovarjal: »	No, no,	zbudi se!Saj ni bilo nič hudega!	A
nisem povedal, ker me je prej stisnilo v grlu. »	No, no,	potolaži se!« me je bodrilno počohala po laseh	A
Brika in pokazala svoje ravne bele zobe. -	No, no,	nekaj čekanov imam pa še! -se je hudomušno zrepenčil	A
sem se spet skušal nedolžno začuditi. -	No, no,	saj se poznamo! -je brigadir zamahnil z roko	A
je rekel oče in mu popravil odejo. -	No, no ...	sin ... že vem ... - je vzdihnil in se obrnil v steno	A
Iz čevljev so gledale kosti. -	No, no,	nič se ne boj! -je mrzlo zaropotal grobar Martin	A
odnehal, čeprav jih ima že nad osemdeset.« »	No, no,«	sem jo prekinil z rahlo zbadljivim smehom.	A
nekaj veselja, saj je že v šestnajstem letu. »	No, no,	pobje, mar bomo starci vriskali?« izpodbuja dobrodušn	A
potem so odnehale, zdaj pa so začele znova. »	No, no,«	so govorile, »še vzameta se lahko.«	A
Nasmehnil se je in ga začel miriti: »	No, no,	pa tudi če bi jih pisal! ...Prava reč! ...	A
Kaj vse vam ne pride na um!« »	No, no,	no!« se je toplo in skoraj veselo oglasil oče	A
Kaj vse vam ne pride na um!« »No,	no, no!«	se je toplo in skoraj veselo oglasil oče.	A
je stresal in mi ljubeznivo prigovarjal: »	No, no,	zbudi se!Saj ni bilo nič hudega.	A
povedati, ker me je prej stisnilo v grlu. »	No, no,	potolaži se!« me je bodrilno počohala po laseh	A
zagrozil, da ne sme nikdar pokusiti žganja. »	No, no,	Matic!« je rekel Hotejec in mu potisnil glavo	A
Obrekarica si briše solze in gleda za njo. »	No, no,	Ana!« jo očka Orel bodrilno treplja in jo vleče	A
Tildica se namrši in ga očitajoče premeri. »	No, no!«	se Sova takoj udobrovolji in ji še sam pomaga	A
počasi zmaje z glavo in se hudomušno nasmehne. »	No, no!	Tako hudo pa res ni ...«	A
ne bi spet oglasil gromki Usadarjev glas: »	No, no,	Neža!Pomiri se!«	A
krilo, je jezno zabrenčala po umazanem steklu. »	No, no,	le pojdi!« je zamrmrala Trohovka, odprla okno	A
je, da zlato potegne zlatenico iz otroka. »	No, no ...«	je pomirjeno zamrmrala in spet legla.Legla je	A
ne skače in niti ni videti preveč zbegana. »	No, no,	Cika, kar potrpi.Saj je mene tudi.	A
Rekli ste... naj ... tako naprej, je rekel. -	No no,	je že dobro, ga je prekinil Kadrovski, skorajda	A
skupni stvari, zdaj mu očita urico spanja. -	No, no,	je rekel Kadrovski in stopil k njemu.Čisto blizu	A
Mi pa nimamo drugega kakor svoje okove.	No, no,	Pepo, je rekel Johan.Kje so te pa to naučili	A
Boljšega ženina ne boš dobila.« »	No, no,	Rozala, kaj pa ti je obljubil Tone, da se tako	A
očetu te gospodične zahvaliti za rešitev. »	No, no,«	je dejala ona, »če bi te ne bil rešil Peter,	A
ti’?« se Tonček jezno obrne proti gozdarju. »	No, no,	saj to ni taka pregreha!Včasih sva bila znana	A
bil je pošten človek.« . / . / stran 48 . / »	No, no,	je že prav, mi pa tudi nismo za plotom rojeni	A
pa ji je močno utripalo od notranje sreče. ‒	No, no,	otroka! ‒ je posegla vmes mati.‒ Še stepeta se	A
Črička izpod breze in ga privedel pred bivak.	No, no ‒	ne bomo vendar zdaj še z živaljo v hiši!? ga	A
cimper in jo položil na tla ali na pograd.	No, no!	se ga je oklepala.Pa pri belem dnevu! se mu	A
potem rekli, da ni ‒ potem bom pa pisal Titu!	No, no!	ga je s pogledom poljubila ženska. Seveda bo	A
ponujal, se mu je zdela prevelika in čudna.	No, no!	ga je suval Bumbaš.Prekleto, prekleto, prekleto	A
vsako besedo, da ga sprva sploh niso razumeli.	No, no!	so se odmikali. Da nas ne boš pokozlal!?	A
« »	No, no,	bo pač že prav, da si me pozvala,« se je nasmehnilo	A
Bierkopfu se je razjasnil obraz. »	No, no,	oprosti, ostaniva prijatelja!« Uro pozneje sta	A
še ljudje nimajo tistega širokega obzorja ‒« »	No, no,«	jo je prekinil soprog, ne da bi pogledal nanjo	A
tak sunek poskočil z zadnjim delom života. »	No, no,	no,« je viknil Čajž in odskočil.»Napasena konja	A
sunek poskočil z zadnjim delom života. »No,	no, no,«	je viknil Čajž in odskočil.»Napasena konja imata	A
podvigih soditi, bi ga bila prav rada udarila. »	No, no,	ne repenči se, bratec, srboriti!Tudi takih sem	A
besedi, ne kar lop! s krampom kakor v hribih.« »	No, no,«	je obljubil ded, »že slišim, bom že gledal.«	A
ali ne?« Ančika se je zadrla nad materjo: »	No, no,	saj že grem,« in mrdajoč se je počasi izginila	A
Fant se je spretno umaknil za mater. »	No, no,	no!Prej poslušajte, potem šele udarite!« je pokaral	A
Fant se je spretno umaknil za mater. »No,	no, no!	Prej poslušajte, potem šele udarite!« je pokaral	A
preglasen, in plašno je dvignil pogled s krožnika. »	No, no,	no,« je rekla Jerajeva, pa ji je mož koj odrezal	A
in plašno je dvignil pogled s krožnika. »No,	no, no,«	je rekla Jerajeva, pa ji je mož koj odrezal besedo	A
nakloniti ji ljudomilo besedo in je začel in rekel: »	No, no,	no ...«	A
ljudomilo besedo in je začel in rekel: »No,	no, no ...	«	A
ko si je zasukala rokavček. Pohvalila jo je: »	No, no,	tako, dobro ti gre od rok!Prav!	A
tleh in nato izginil v vrhu košate bukve. »	No, no,	no,« je godrnjala ona.Hentano se ji je za malo	A
tleh in nato izginil v vrhu košate bukve. »No,	no, no,«	je godrnjala ona.Hentano se ji je za malo zdelo	A
Toda tak ima več tisočakov kot jaz petakov.« »	No, no,	nisem vam štela denarja.Toda to ni nobena cena	A
obleke in se odmaknil. . / . / stran 101 . / »	No, no,«	mu reče oče.»Saj imate prav.	A
vasi ženske, ki niso nič boljše od ciganov.’ ‚	No, no,’	je ugovarjala Lazarica.‚Ne sodi, če ne vidiš	A
Prècej mu ga ponesem nazaj.« »	No, no,	Elža, ptiček je moj!Kupil sem ga, radi ga morate	A
« »	No, no,«	se je spet smejal krojač Krišpin in si popravil	A
Tisti rklji so presneti glavači.« »	No, no,	kaj pa misliš?Tako se mi bodo zvalili na voz	A
župnik in prebral naglas še enkrat to opazko. »	No, no,«	je pomahal župan z roko, »le nikar.To je za tolažbo	A
»Uj, ti svetnica, kam me siliš!« »	No, no,	vem jaz in veš ti kam: Francko vzemi!« Matic	A
Tudi pri nas vlečemo in je dela dovolj.« »	No, no,	Marinka, saj se poznamo.Ali nisem prosil fanta	A
vratom Alena in odhajala z očetovim pismom. »	No - no -	bi počakali - seveda!« »Ne utegnem, res	A
»Vrbek?	No, no!«	Plankar je odšel iz hiše, da natoči.	A
Pet tisoč,« se je zasmejal po sili Smrekar. »	No, no,	saj tudi šale razumemo.« »Nič, ne boš	A
Smrekar ga je potapljal po rami. »	No, no,	no, povejte torej gospodični Aleni, da naj nikar	A
Smrekar ga je potapljal po rami. »No,	no, no,	povejte torej gospodični Aleni, da naj nikar	A
strnili v kolobar in začeli Silvestru groziti. »	No, no ‒	tepli se ne bomo, beseda ni konj, če vas pobaram	A
»Meni se že zdaj vrti v glavi!« »	No, no,«	je odvrnil Bogo, »še nikogar nismo spravili v	A
Neljube solze so ji zameglile oči. »	No, no,	saj bo vse v redu!Nič ne kaže, da bi umirala	A
”Po kaj ste prišli?“ ”	No, no,	gospod Veján, nisem vas prišel rubit, ne, zato	A
in se je čudila in ni rekla drugega kakor: »	No! No!«	On pa jo je prijel in jo je sunil v drugo sobo	A
”Sem!“ ”	No, no!“	je še rekla, nasmehnila se je čudno ter je šla	A
je zakričal v obraz. . / . / stran 157 . / ”	No, no!“	sem ga tolažil nekoliko užaljen.”Zakaj pa tako	A
prijel za lase in me je zibal brez usmiljenja. ”	No, no!“	sem rekel. ”Potepuh, malopridnež!“ je kričal	A
preohlapne sive rokavice ... in je rekel: Eh, eh,	no, no,	no ...Ti bi rekel: Kako rad te imam, duša, kako	A
preohlapne sive rokavice ... in je rekel: Eh, eh, no,	no, no ...	Ti bi rekel: Kako rad te imam, duša, kako rad	A
rad te imam, duša, kako rad! ... on pa: Eh, eh,	no, no,	no!...“	A
te imam, duša, kako rad! ... on pa: Eh, eh, no,	no, no!	...“	A
plahim pogledom se je ozrl na mrtvega neznanca. ”	No, no!“	se je nasmehnil zdravnik.”To pot si bil pač pozabil	A
se je ozrl na župnika z veselim pogledom. ”	No, no,	nič se me nikar ne bojte!Včeraj ste me posetili	A
celo posmešek je ostal na njegovih ustnicah. ”	No, no,	kako ste vzkipeli!Počemu sem pač prišel?	A
samotno in dolgočasno kakor po mrtvašnici. ”	No, no...	prosim vas!Takó daleč ni treba tirati teh stvarí	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani