nela (295)

arheologije, dr. h. c. ANASTAZIJA, arheologinja	NELA	JULA HONZA Ves čas igre v treh dejanjih	A
1. Tri ženske, Anastazija,	Nela	in Jula, sedijo za mizo, čistijo in razvrščajo	A
Jula in v grozi odpre usta. Anastazija in	Nela	najprej pogledata Julo, potem Honza in vse tri	A
HONZA: Kaj pa.	NELA:	Ste nas pa kar malo ustrašili. HONZA: Jaz	A
A tako zgledam?	NELA:	No ja, zgledate še kar. HONZA: Hvala, vi	A
HONZA: Hvala, vi tudi.	NELA:	In kje ... če smem vprašati, ste doma. HONZA	A
Pa tudi napoten sem bil.	NELA:	Napoten?Vam je kdo pokazal pot?	A
In glej, res sem vas našel, štiri osebe.	NELA:	Tu smo: ena, dve, tri osebe. HONZA: Kaj jaz	A
A mrliče odkopavate?	NELA:	Ja, me smo neke vrste grobarke.Pravzaprav: antigroba	A
A kuhate pa nič?	NELA:	Me nismo kuharice, gospod.Jaz sem, recimo, arheologi	A
ženske po vrsti odklonijo, Anastazija z gnusom,	Nela	še kar odločno, Jula obotavljivo. ANASTAZIJA	A
HONZA: A!	NELA:	A, seveda. HONZA: Kaj pa znanost in juha	A
Namreč: kadar zunaj dežuje.	NELA:	Jaz mislim, da bi mu vseeno dali.Ah, dajmo temu	A
HABILIS: Habilis.	NELA:	Sicer pa tudi varuh človekovih pravic. Ombudsman	A
kost-gorjačo na mizo. . / . / stran 11 . /	NELA:	A ne bi dali temu človeku jesti?Bilo bi v skladu	A
Glej ga, pravi keltski knez. Kaj,	Nela?	Povej mu še ti kaj o Keltih, da bo vedel, kam	A
vedel, kam . / . / stran 13 . / je prišel.	NELA:	So bili pustolovci, tile Kelti, brez miru so	A
HONZA: Kosti ne govorijo, ne?	NELA:	Kako neki bi kosti govorile, gospod Honza?	A
Ga malo cuknem, pa sem kar bolj bister.	NELA:	Kje ste pa to slišali? ANASTAZIJA: Kdo vam	A
riti, in glej ga hudiča: izotop štirinajst.	NELA:	A glih tam je bil?Pod ritjo?	A
Bom kar šel...	NELA:	Kam boste šli v tej nevihti?Saj tu naokrog ni	A
Kam pa pridemo ... . / . / stran 16 . /	NELA:	Profesor nekaj premišljuje.(Profesorju prijazno	A
In sploh, morda ga lahko za kaj uporabimo.	NELA:	Ja, res.Dajmo, uporabimo ga.	A
vzame steklenico, potegne) ... če se že mora.	NELA:	Je že prav, da znate biti hvaležni, Honza,	A
Ko je pa tako lepo ime.	NELA:	Jaz sem pa Nela. ANASTAZIJA (spakljivo)	A
Ko je pa tako lepo ime. NELA: Jaz sem pa	Nela.	ANASTAZIJA (spakljivo): Neli. JULA:	A
Pravi deja vu.	NELA:	Moje ime pa ti ni všeč? HONZA: Vaše ime,	A
Moje ime pa ti ni všeč? HONZA: Vaše ime,	Nela,	vaše ime, Neli ... JULA: ... Neli srce.	A
.. pa je kratko in malo ... čisto nelasto.	NELA:	Prijazen fant si, Honza. JULA: Škoda samo	A
ANASTAZIJA: Kot pač vsi moški.	NELA:	Pravijo, da je moški smrad mogoče tudi odpraviti	A
zasledila, da bi se australopitek umival?	NELA:	Nisem, Anastazija srce. Jula prinese posteljn	A
prej ko slej znašel med samimi okostnjaki.	NELA:	Nemara sanjaj, Honza, sanjaj. Vse tri	A
vrata se odprejo. Med vrati v beli spalni srajci	Nela.	Honza zleze pod mizo. Nela gre z odprtimi	A
beli spalni srajci Nela. Honza zleze pod mizo.	Nela	gre z odprtimi očmi počasi skozi prostor.Njene	A
Lepa je.	Nela	gre okrog mize in nazaj v svojo sobo. JULA	A
umiva roke, ob njem Jula, ki mu drži brisačo,	Nela	ima v rokah pripravljen delovni plašč, ki mu	A
Anastazija, pišite ... Anastazija piše,	Nela	mu pomaga oblačiti plašč. HABILIS: ... danes	A
Kaj tu nimate nobenega jutra?	NELA:	Kdo je že videl jutro v rudniškem jašku?	A
2.	Nela	za mizo, s špiritom čisti potemnelo fibulo.	A
Lahko?	Nela	brezvoljno iztegne nogo in dela naprej. Profesor	A
HABILIS: In kaj je počela to noč keltska kneginja	Nela?	NELA: Spala.	A
kaj je počela to noč keltska kneginja Nela?	NELA:	Spala. HABILIS: Spala je, spala.	A
In nihče je ni obiskal, ubožice.	NELA:	Tudi ni nikogar čakala. HABILIS: Prav nikogar	A
bi morala biti medenica kneginje iz Vixa.	NELA:	Ti že veš, saj si doktor honoris kavsa.	A
Profesor otrpne. . / . / stran 32 . / HABILIS:	Nela!	Še zmeraj ti ne gre latinščina.	A
Reče se doctor honoris causa.	NELA:	Jula pravi: honoris kavsa. HABILIS: Jula	A
Ti si moja kneginja.	Nela	ga odsune z nogo.Profesor na tleh.	A
Presunjeno gleda.	NELA:	Kaj me gledaš?Tako delajo kneginje.	A
Tako delajo kneginje.	Nela	se obrne k svojemu delu.Habilis se uredi, spremeni	A
Ta ni od tukaj.	NELA:	Ne, ta pa ni od tukaj.Ta je iz Halštata.	A
HABILIS: Kako pa veš?	NELA:	Vem.Povedal mi je en italijanski lovec.	A
Enkrat proti jutru. HABILIS:	Nela,	kaj govoriš?Jaz te ne spoznam več.	A
Jaz te ne spoznam več.	NELA:	Saj se tudi jaz ne.Kdo sploh sem?	A
Pa kaj ti je zadnje čase?	NELA:	Nisem nobeno srce ...(Gleda fibulo): Čudna	A
HABILIS: Zato so bili pa brezobzirni in surovi.	NELA:	Niso prav vedeli, od kod so prišli in kam grejo	A
Kam pa bi kmalu nekam šla?	NELA:	Kamorkoli.Pa čeprav na klopco na Kongresnem	A
Nekaj pasjega ima na sebi.	NELA:	Kaj nameravaš z njim? HABILIS: Nič.	A
Ne morem sam vlačiti teh kosti.	NELA:	In potem? HABILIS: Potem bomo pa videli.	A
HABILIS: Potem bomo pa videli.	NELA:	Prav ima, Honza.Tu sploh ni nobenega jutra.	A
Noč novega Halštata.	NELA:	Halštat, ja.Samo malo bomo povečali najdišče	A
HABILIS: Prepusti ti to norost meni, srce.	NELA:	Saj ti prepuščam.Šla bom.	A
HABILIS: Na klopco?	NELA:	Ja.Gledat travo.	A
Svinjajo, ne pa tekajo.	NELA:	Pa na morje tudi.Plavat.	A
HABILIS: In kavsat.	NELA:	Zakaj pa ne? HABILIS: Psica.	A
Bolj je podoben psu, rajši ga imaš.	NELA:	Ja. HABILIS: Saj to bi moral vedeti od vsega	A
dvomi v njegov edinstveni Novi Halštat ... ti,	Nela,	srce, imaš ljudi v glavnem zato ... da ... da	A
od Miken do Malte, od Vixa do Egipta ...	NELA:	A zato?... To prvič slišim.	A
HABILIS: To že dolgo veš.	NELA:	Nobenega Egipta se ne spomnim.Odkar vem zase	A
Veš to?	Nela	ne odgovori. HABILIS: Veš to?	A
HABILIS: Veš to?	NELA:	Vem to.Ampak Honzo pa lepo spusti.	A
Habilis odide.	Nela	žalostno gleda fibulo. 3.	A
O SRCIH, PSIH IN O KOSTEH:	NELA	(gleda fibulo, pripne si jo, potem izgubljeno	A
trenutkov premišljuje) ... Lepo si to povedala,	Nela	...Saj znaš.	A
gleda Habilisa z občudovanjem, Jula splašeno,	Nela	čisti bronasto fibulo.Honza gre k profesorju	A
Odprejo se vrata.	Nela	v spalni srajci z odprtimi očmi skozi prostor	A
glavo in začne zavijati v luno, ki je ni.	NELA:	Kaj pa je? Honza se splaši in se umakne	A
HONZA: Si rekla, da ne sliši.	NELA:	Zakaj pa ne bi slišala? HONZA: Ker vas luna	A
HONZA: Ker vas luna nosi.	NELA:	Včasih me res, ja. HONZA: In pa ...	A
so v transu lepi, drugi pa mahajo z gorjačo.	NELA:	Se vama lahko pridružim? HONZA: Tu smo bolj	A
HONZA: Tu smo bolj pasji.	NELA:	Tudi jaz sem čisto pasja.Psičja.	A
HONZA: Reče se namreč kuzlasta.	NELA:	A ja?Tako se reče?	A
(Potegne iz steklenice.)	Nela	dolgo gleda Honza. HONZA: Pa o srcu tako	A
meseno in kako duša gleda skozi srčno meso.	NELA:	Ti si tudi po svoje lep, Honza.Kot kuža.	A
njegova eksistenca namreč že čisto pasja.	NELA:	Res imaš nekaj pasjega na sebi ... kosmat si	A
HONZA: Samo preko kosti konja keltskega kneza.	NELA:	Natoči vodo, Jula. Jula nataka vodo v	A
Jula nataka vodo v vedro.	Nela	gre počasi proti Honzi. Honza z dvignjeno gorjačo	A
počasi proti Honzi. Honza z dvignjeno gorjačo.	Nela	gre čisto k njemu, zbliza ga gleda v oči.Honza	A
Honza začne drhteti.	Nela	seže po gorjači, Honza je ne spusti, vendar	A
7.	NELA:	Drhtiš. HONZA: Zebe me.	A
V rudniškem jašku pač človeka zebe.	NELA:	Pogrela te bom. Nela mu slači suknjič	A
NELA: Pogrela te bom.	Nela	mu slači suknjič, odpenja mu gumbe na srajci	A
Honza leze na tla, z gorjačo v rokah, otrpne.	Nela	poklekne k njemu in ga z brisačo umiva.)Povsem	A
tudi most, razpet čez brezno ... kaj misliš,	Nela,	je bil kdo podoben Honzu? ... težko telo varuha	A
otrpel, zdržiš, saj si most nad breznom ...	Nela	mu umije ustnice in ga poljubi nanje, umije	A
bi bil človek Honza, ne Honza pes ...	Nela	sede nanj, leže nanj.Poljublja ga. Honza se	A
HONZA: Kaj pa je? Kaj delate,	Nela?	NELA (mu položi prst na usta): Psssst.	A
HONZA: Kaj pa je? Kaj delate, Nela?	NELA	(mu položi prst na usta): Psssst. Luna me	A
V Halštatu ni lune.	NELA:	Je ... Je.	A
tudi, kdo vas je pa umil? HONZA: Gospodična	Nela,	kdo pa drug.Pa tudi božala me je.	A
kosti pa niso nič ... HABILIS: Gospodična	Nela	... tebe ... v posteljo.Ne verjamem.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani