nova beseda iz Slovenije

nela (295)


arheologije, dr. h. c. ANASTAZIJA, arheologinja      NELA      JULA HONZA Ves čas igre v treh dejanjih  A
1. Tri ženske, Anastazija,      Nela      in Jula, sedijo za mizo, čistijo in razvrščajo  A
Jula in v grozi odpre usta. Anastazija in      Nela      najprej pogledata Julo, potem Honza in vse tri  A
HONZA: Kaj pa.      NELA:      Ste nas pa kar malo ustrašili. HONZA: Jaz  A
A tako zgledam?      NELA:      No ja, zgledate še kar. HONZA: Hvala, vi  A
HONZA: Hvala, vi tudi.      NELA:      In kje ... če smem vprašati, ste doma. HONZA  A
Pa tudi napoten sem bil.      NELA:      Napoten?Vam je kdo pokazal pot?   A
In glej, res sem vas našel, štiri osebe.      NELA:      Tu smo: ena, dve, tri osebe. HONZA: Kaj jaz  A
A mrliče odkopavate?      NELA:      Ja, me smo neke vrste grobarke.Pravzaprav: antigroba  A
A kuhate pa nič?      NELA:      Me nismo kuharice, gospod.Jaz sem, recimo, arheologi  A
ženske po vrsti odklonijo, Anastazija z gnusom,      Nela      še kar odločno, Jula obotavljivo. ANASTAZIJA  A
HONZA: A!      NELA:      A, seveda. HONZA: Kaj pa znanost in juha  A
Namreč: kadar zunaj dežuje.      NELA:      Jaz mislim, da bi mu vseeno dali.Ah, dajmo temu  A
HABILIS: Habilis.      NELA:      Sicer pa tudi varuh človekovih pravic. Ombudsman  A
kost-gorjačo na mizo. . / . / stran 11 . /      NELA:      A ne bi dali temu človeku jesti?Bilo bi v skladu  A
Glej ga, pravi keltski knez. Kaj,      Nela?     Povej mu še ti kaj o Keltih, da bo vedel, kam  A
vedel, kam . / . / stran 13 . / je prišel.      NELA:      So bili pustolovci, tile Kelti, brez miru so  A
HONZA: Kosti ne govorijo, ne?      NELA:      Kako neki bi kosti govorile, gospod Honza?   A
Ga malo cuknem, pa sem kar bolj bister.      NELA:      Kje ste pa to slišali? ANASTAZIJA: Kdo vam  A
riti, in glej ga hudiča: izotop štirinajst.      NELA:      A glih tam je bil?Pod ritjo?  A
Bom kar šel...      NELA:      Kam boste šli v tej nevihti?Saj tu naokrog ni  A
Kam pa pridemo ... . / . / stran 16 . /      NELA:      Profesor nekaj premišljuje.(Profesorju prijazno  A
In sploh, morda ga lahko za kaj uporabimo.      NELA:      Ja, res.Dajmo, uporabimo ga.   A
vzame steklenico, potegne) ... če se že mora.      NELA:      Je že prav, da znate biti hvaležni, Honza,   A
Ko je pa tako lepo ime.      NELA:      Jaz sem pa Nela. ANASTAZIJA (spakljivo)  A
Ko je pa tako lepo ime. NELA: Jaz sem pa      Nela.      ANASTAZIJA (spakljivo): Neli. JULA:  A
Pravi deja vu.      NELA:      Moje ime pa ti ni všeč? HONZA: Vaše ime,  A
Moje ime pa ti ni všeč? HONZA: Vaše ime,      Nela,      vaše ime, Neli ... JULA: ... Neli srce.  A
.. pa je kratko in malo ... čisto nelasto.      NELA:      Prijazen fant si, Honza. JULA: Škoda samo  A
ANASTAZIJA: Kot pač vsi moški.      NELA:      Pravijo, da je moški smrad mogoče tudi odpraviti  A
zasledila, da bi se australopitek umival?      NELA:      Nisem, Anastazija srce. Jula prinese posteljn  A
prej ko slej znašel med samimi okostnjaki.      NELA:      Nemara sanjaj, Honza, sanjaj. Vse tri  A
vrata se odprejo. Med vrati v beli spalni srajci      Nela.      Honza zleze pod mizo. Nela gre z odprtimi  A
beli spalni srajci Nela. Honza zleze pod mizo.      Nela      gre z odprtimi očmi počasi skozi prostor.Njene  A
Lepa je.      Nela      gre okrog mize in nazaj v svojo sobo. JULA  A
umiva roke, ob njem Jula, ki mu drži brisačo,      Nela      ima v rokah pripravljen delovni plašč, ki mu  A
Anastazija, pišite ... Anastazija piše,      Nela      mu pomaga oblačiti plašč. HABILIS: ... danes  A
Kaj tu nimate nobenega jutra?      NELA:      Kdo je že videl jutro v rudniškem jašku?   A
2.      Nela      za mizo, s špiritom čisti potemnelo fibulo.  A
Lahko?      Nela      brezvoljno iztegne nogo in dela naprej. Profesor  A
HABILIS: In kaj je počela to noč keltska kneginja      Nela?      NELA: Spala.   A
kaj je počela to noč keltska kneginja Nela?      NELA:      Spala. HABILIS: Spala je, spala.   A
In nihče je ni obiskal, ubožice.      NELA:      Tudi ni nikogar čakala. HABILIS: Prav nikogar  A
bi morala biti medenica kneginje iz Vixa.      NELA:      Ti že veš, saj si doktor honoris kavsa.   A
Profesor otrpne. . / . / stran 32 . / HABILIS:      Nela!     Še zmeraj ti ne gre latinščina.   A
Reče se doctor honoris causa.      NELA:      Jula pravi: honoris kavsa. HABILIS: Jula  A
Ti si moja kneginja.      Nela      ga odsune z nogo.Profesor na tleh.   A
Presunjeno gleda.      NELA:      Kaj me gledaš?Tako delajo kneginje.   A
Tako delajo kneginje.      Nela      se obrne k svojemu delu.Habilis se uredi, spremeni  A
Ta ni od tukaj.      NELA:      Ne, ta pa ni od tukaj.Ta je iz Halštata.   A
HABILIS: Kako pa veš?      NELA:      Vem.Povedal mi je en italijanski lovec.   A
Enkrat proti jutru. HABILIS:      Nela,      kaj govoriš?Jaz te ne spoznam več.   A
Jaz te ne spoznam več.      NELA:      Saj se tudi jaz ne.Kdo sploh sem?  A
Pa kaj ti je zadnje čase?      NELA:      Nisem nobeno srce ...(Gleda fibulo): Čudna  A
HABILIS: Zato so bili pa brezobzirni in surovi.      NELA:      Niso prav vedeli, od kod so prišli in kam grejo  A
Kam pa bi kmalu nekam šla?      NELA:      Kamorkoli.Pa čeprav na klopco na Kongresnem  A
Nekaj pasjega ima na sebi.      NELA:      Kaj nameravaš z njim? HABILIS: Nič.   A
Ne morem sam vlačiti teh kosti.      NELA:      In potem? HABILIS: Potem bomo pa videli.  A
HABILIS: Potem bomo pa videli.      NELA:      Prav ima, Honza.Tu sploh ni nobenega jutra.  A
Noč novega Halštata.      NELA:      Halštat, ja.Samo malo bomo povečali najdišče  A
HABILIS: Prepusti ti to norost meni, srce.      NELA:      Saj ti prepuščam.Šla bom.   A
HABILIS: Na klopco?      NELA:      Ja.Gledat travo.   A
Svinjajo, ne pa tekajo.      NELA:      Pa na morje tudi.Plavat.   A
HABILIS: In kavsat.      NELA:      Zakaj pa ne? HABILIS: Psica.   A
Bolj je podoben psu, rajši ga imaš.      NELA:      Ja. HABILIS: Saj to bi moral vedeti od vsega  A
dvomi v njegov edinstveni Novi Halštat ... ti,      Nela,      srce, imaš ljudi v glavnem zato ... da ... da  A
od Miken do Malte, od Vixa do Egipta ...      NELA:      A zato?... To prvič slišim.   A
HABILIS: To že dolgo veš.      NELA:      Nobenega Egipta se ne spomnim.Odkar vem zase  A
Veš to?      Nela      ne odgovori. HABILIS: Veš to?   A
HABILIS: Veš to?      NELA:      Vem to.Ampak Honzo pa lepo spusti.   A
Habilis odide.      Nela      žalostno gleda fibulo. 3.   A
O SRCIH, PSIH IN O KOSTEH:      NELA      (gleda fibulo, pripne si jo, potem izgubljeno  A
trenutkov premišljuje) ... Lepo si to povedala,      Nela      ...Saj znaš.   A
gleda Habilisa z občudovanjem, Jula splašeno,      Nela      čisti bronasto fibulo.Honza gre k profesorju  A
Odprejo se vrata.      Nela      v spalni srajci z odprtimi očmi skozi prostor  A
glavo in začne zavijati v luno, ki je ni.      NELA:      Kaj pa je? Honza se splaši in se umakne  A
HONZA: Si rekla, da ne sliši.      NELA:      Zakaj pa ne bi slišala? HONZA: Ker vas luna  A
HONZA: Ker vas luna nosi.      NELA:      Včasih me res, ja. HONZA: In pa ...  A
so v transu lepi, drugi pa mahajo z gorjačo.      NELA:      Se vama lahko pridružim? HONZA: Tu smo bolj  A
HONZA: Tu smo bolj pasji.      NELA:      Tudi jaz sem čisto pasja.Psičja.   A
HONZA: Reče se namreč kuzlasta.      NELA:      A ja?Tako se reče?   A
(Potegne iz steklenice.)      Nela      dolgo gleda Honza. HONZA: Pa o srcu tako  A
meseno in kako duša gleda skozi srčno meso.      NELA:      Ti si tudi po svoje lep, Honza.Kot kuža.   A
njegova eksistenca namreč že čisto pasja.      NELA:      Res imaš nekaj pasjega na sebi ... kosmat si  A
HONZA: Samo preko kosti konja keltskega kneza.      NELA:      Natoči vodo, Jula. Jula nataka vodo v  A
Jula nataka vodo v vedro.      Nela      gre počasi proti Honzi. Honza z dvignjeno gorjačo  A
počasi proti Honzi. Honza z dvignjeno gorjačo.      Nela      gre čisto k njemu, zbliza ga gleda v oči.Honza  A
Honza začne drhteti.      Nela      seže po gorjači, Honza je ne spusti, vendar  A
7.      NELA:      Drhtiš. HONZA: Zebe me.   A
V rudniškem jašku pač človeka zebe.      NELA:      Pogrela te bom. Nela mu slači suknjič  A
NELA: Pogrela te bom.      Nela      mu slači suknjič, odpenja mu gumbe na srajci  A
Honza leze na tla, z gorjačo v rokah, otrpne.      Nela      poklekne k njemu in ga z brisačo umiva.)Povsem  A
tudi most, razpet čez brezno ... kaj misliš,      Nela,      je bil kdo podoben Honzu? ... težko telo varuha  A
otrpel, zdržiš, saj si most nad breznom ...      Nela      mu umije ustnice in ga poljubi nanje, umije  A
bi bil človek Honza, ne Honza pes ...      Nela      sede nanj, leže nanj.Poljublja ga. Honza se  A
HONZA: Kaj pa je? Kaj delate,      Nela?      NELA (mu položi prst na usta): Psssst.  A
HONZA: Kaj pa je? Kaj delate, Nela?      NELA      (mu položi prst na usta): Psssst. Luna me  A
V Halštatu ni lune.      NELA:      Je ... Je.   A
tudi, kdo vas je pa umil? HONZA: Gospodična      Nela,      kdo pa drug.Pa tudi božala me je.   A
kosti pa niso nič ... HABILIS: Gospodična      Nela      ... tebe ... v posteljo.Ne verjamem.   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA