monade (14)

prilične filozofeme, prestabilirano harmonijo in	monade,	visoko poskakujoči dualizem mojstra Kanta z	A
stvari. Bruno v latinski metafizični pesnitvi De	monade	(1591), kjer se navezuje na pitagorejsko in	B
pitagorejsko in novoplatonsko izročilo, oživi pojem ”	monade“	, ki ga je pozneje razvil Leibniz v Monadologiji	B
z metafizičnima ”poemama“ De minimo in De	monade	.Ta stavek se glasi:	B
vsekakor ni mogoče izpeljati iz individualnih stanj	monade,	kajti monada pripada svetu kot kontinuumu in	C
nista enaki, pa tudi dva trenutka v življenju	monade	si nista enaka. Dogodki na današnji dan:	D
je zanj idealni, simbolični oče. Otrok se iz	monade	razvije v diferencirano bitje.Ta potreba gre	D
Arhitektura, ki prosto lebdeče nakupovalne	monade	želi na silo združiti v kulturno skupnost?	D
prepričljivost oblike, nas poučujejo, da smo	monade,	ki jih muči občestvo.«Ali (priboljšek v obliki	D
elementi, kroglaste forme raznih gostot, nekakšne	monade,	s stiliziranimi, komaj vidnimi obrazi ...Vidimo	D
v nekakšne menzure, izolirane mikro svetove,	monade,	inkubatorje ... V prvem galerijskem prostoru	D
živi. Hiša jelenjadi začne razpadati in iz	monade	konvertira v kaotično raztresenost, ki se znova	D
senzualnih Italijankah, stasitih Grkinjah in podobne	monade.	E, tega ni več. Adijo.	P
zapušča, so seveda vse tovrstne dnevnopolitične	monade	v trenutku izgubile vsak apil.Nadškof je bil	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani