možakar (2.316)

Sedaj se mu bo pa sladkal in sladkal, da mu bo	možakar	drva skoraj zastonj dal. MENTEJ Kakor vidim	A
rabijo v gozdovih. Žagar visok in močan	možakar.	Vražjo pot smo imeli in „lep“ zaslužek!	A
je zaslišal ravnateljev namestnik, zavaljen	možakar	z gostimi in kakor saječrnimi zalizki, ki so	A
Francovich Ernesto je močan, okoren, štiridesetleten	možakar.	Kakor je njegovo telo okorno, je okorno njegovo	A
pojavil v naši vasi čokat, širokopleč, bradat	možakar,	oblečen v še dokaj dobro ohranjeno vojaško obleko	A
nimamo,« je rekla mama. »Nič?« je hušknil	možakar.	»Saj vam raste trta okoli in okoli,« je še pripomni	A
bo nikdar več domov. Čakal je in čakal, stari	možakar,	še to pomlad je dočakal; komaj pred dobrim mesecem	A
jo zavalila na tla, sta ga zagledala. Čokati	možakar	je stal komaj tri korake od kozla.Okroglo glavo	A
Strmarja, ki je bil koščen in slovesno brkat	možakar	šestdesetih let; zavaljenega in zapitega, a	A
je zaslišal za sabo ženski glas: »Hejla, vi	možakar,	stopite no malo sem!« »Kličete mene	A
počaka. Kmalu se je prizibal iz hiše debelušen	možakar,	ga prijel za suknjič in peljal v občinsko pisarno	A
tihem oditi, ko je stopil v vežo srednjevelik	možakar,	ki se je sklanjal pod velikim oprtnikom.Z glasnim	A
levice. Krčmar Moj Jezus, nizek in zavaljen	možakar	z ogromno glavo, plane iz hiše, se spotakne	A
obrazi strmijo v grapo . / orjaški Okrogličar,	možakar	res okroglega obraza; suhljati Smodin, bajtar	A
pomigal s košatimi brki, da se ga je ustrašil.	Možakar	je bil namreč še popolnoma trezen in je tudi	A
Tinč je prignal Okrogličarja.	Možakar	je ves poten in zasopljen, ker ga je Tinč vso	A
Prišel je ječar v copatah; bil je starejši	možakar	s hudimi brki.Pobral sem robec in šel za njim	A
ugrabljene, so celo postavili pred sodišče, toda	možakar	je na sojenju vztrajno molčal.Kaj bi mogel storiti	A
enkrat ustavil in vprašal za pot do krčme. Krepak	možakar	z zavihanimi rokavi do ramen, je razkazoval	A
Prenočišče, je rekel tujec. Vrata so se odprla in	možakar	z zveriženim in zlovoljnim obrazom ga je spustil	A
ocatellija, se pravi v Dorotejini hiši. Neambiciozni	možakar,	ki je v dvorni hierarhiji prav nizko kotiral	A
poleg njega in čisto mirno pil svoje žganje.	Možakar	se je opotekel, stopil nekaj korakov nazaj in	A
maj, pač pa vlažni in megleni november. In	možakar,	ki ga je pripeljala Pepica, je neskončno smrčal	A
ceste in se mu reži. Drugo capajdro debeli	možakar	suva proti vežnim vratom.Trgovski kovček spusti	A
odkriva, da je zemlja okrogla. Tale priskutni	možakar	pa ti uporabi takole frazo: Kaj hočeš, svet	A
neki knjigi bral, kako je Pombal, tisti debeli	možakar,	nekoč ritmično udarjal z glavo ob steno in ob	A
sestanek v tem mestu. Pri kosilu je prisedel neki	možakar.	Debela verižica mu je visela na telovniku.	A
predmestni brozgi ali ležati v svoji sobi.	Možakar	je bil nadvse radoveden.Odgovarjal sem suho	A
sodiščem silno predrzen. Sodnik domneva, da se je	možakar	zanašal na apelacijsko sodišče.Vendar se je	A
Ni bil sam. Z njim je sedel tisti čokati	možakar,	mlajši možakar s krepkim, gladko obritim tilnikom	A
Z njim je sedel tisti čokati možakar, mlajši	možakar	s krepkim, gladko obritim tilnikom.Sedel sem	A
Skozi vrata je pritekel debel, gladko ostrižen	možakar	v črni srajci, širokih hlačah in škornjih -	A
kajne da?« Tokrat kimanje ni bilo tako strastno,	možakar	je nagonsko začutil past. »Beograd izkorišča	A
»Kaj pa ti?«	Možakar,	že krepko čez petdeset, se je prestrašeno zdrznil	A
in že ga ni bilo več... Od svojcev, ki jim je	možakar	na začasnem delu v tujini pridno pošiljal krvavo	A
bila rdeča in očitno ni ustavila krvavitve.	Možakar	je bledel.Želel ga je ohrabriti, potolažiti	A
verjela in je bila še kar neizprosna. Tedaj pa je	možakar	pokleknil pred njo in šlo mu je že tako na jok	A
stran 35 . / A da je ni? se je namrdnil	možakar,	čeprav je vedel. Ampak, veš ‒ ga je nato dregnil	A
ves čas nosil pod pazduho. Oha, Čriček! je	možakar	še enkrat rekel živalci.Nato pa je dvignil pogled	A
Jaz sam.« »Ščinkovec, ti si postal čudovit	možakar.	Učitelj Ivanetič se je presneto motil o tvojih	A
mladenka. »Juhuhu!« je zavriskal čokat, plešast	možakar.	»Živio, gospod Kališnik!«	A
in otroke in se vmešavali med fante. Pijan	možakar,	sivih brk, se je prerival med množico, krilil	A
vina tudi pečenke. »Rahnè!« je zaklical čokat	možakar,	kateremu je klobuk že zlezel postrani. »Rahnè	A
sem takoj mrmraje pristavil: Hinavec! Zakaj	možakar,	ki se je pojavil pred menoj, je z vso zunanjostjo	A
Tako sem segel v Silvestrovo povest. Zakaj	možakar	je utihnil in me vprašujoče gledal.Zdelo se	A
tako zahtevne in napadalne, da se povprečen	možakar,	no, takle revež iz trgovske branše, kot smo	A
očetom sva bila mrzla bratranca,« je pravil	možakar	in ves čas ljubeče ogledoval Tineta. »Kako dolgo	A
primernim denarnim poudarkom. Oblastni in skopi	možakar	v svoji hiši ne trpi ugovora: pred njegovo težko	A
nekoliko plešasti in malce preveč okroglolični	možakar	je kar umiral ob tej utelešeni mladeniški sili	A
spotikanje po zakopih. Ordonančnik, zgovoren	možakar,	je prišleca seznanil z vsemi spremembami v	A
nanosnika še v svojem življenju ni nosil. In to ”	možakar“	, kakor bi rekel Anton Koder, bi sèl za mizo	A
Koša sta bila v dobre pol ure polna.	Možakar	pa je tudi držal besedo. Povabil naju je v čebelnjak	A
oče. Neke nedelje se je pri nas mudil neki	možakar	z vasi.Tudi sam je imel golobe, zato se je ob	A
golob mi jo je speljal...« Zaslutil sem, da ima	možakar	prav.Hkrati sem vedel, da tega ni rekel brez	A
»No, se bova že zmenila...« Ko je	možakar	odšel, sem ata napadel, ali misli resno.	A
beločopca ne bi mogel nihče vzeti, celo ukrasti ne.	Možakar	z vasi je bil strasten gojitelj golobov. Kar	A
golob pa ga že od daleč ni maral. Kadar se je	možakar	z vasi pokazal na našem dvorišču, se mu je kar	A
nocoj bo nazaj...« mi je pomežiknil ata, ko je	možakar	odnesel beločopca na svoj dom. Pa ga	A
dne, ne drugega. Od sošolcev sem izvedel, da	možakar	z vasi ni noben začetnik. Beločopcu je takoj	A
čakal, da bi mu zrasle nove peruti. Ko ga je	možakar	z vasi tretjega dne spustil iz golobnjaka, da	A
natančno povprašal, kako on gleda na to, pa mi je	možakar,	čeprav v letih in drugače nešolan, zelo pametno	A
pa je bilo celo v latinščini, kar pomeni, da	možakar	ni bil ravno od muh.Ali pa:	A
treba?« me je zaskrbelo. Požganc je bil vedno	možakar	na mestu. »Kajpada, kajpada.	A
Vsi si mislijo: Aljaž, ta pa je korenina,	možakar,	da bi dal klobuk dol pred njim sredi noči!V	A
razburjenih žensk, starih in mladih. Bergant, zvit	možakar,	se je obnašal tako, kakor so okoliščine kazale	A
klateža!« je svaril. »Brat kuhar ga je nasitil,	možakar	se je spočil, dalje naj gre.Kdo vé, ali ni ogleduh	A
zaruka Jelen. »Jelen?« Oglasil se je postaven	možakar,	kakor bi mu nekaj ne bilo prav. »V lovišču Ostroroge	A
vzhodnjakov Triander, pač pa mlajši in močan	možakar.	Za Jazona ga kličejo.	A
Venceljna iz Tržiča. Precej trebuha je imel	možakar,	bil je plešast in obrit in rdeč v obraz. »Dober	A
je bil za nastaviti, da ga tudi najmočnejši	možakar	ni razpel samo z rokami.Marku ga je Kuharjev	A
posekala, Marijana, boš videla!« Adamovec je bil	možakar	zase.Bil je sicer skop in vase zaprt: kadil	A
je Bogataj uganil, kaj ga je zaneslo v mlin.	Možakar	je imel predober nos, da ne bi zavohal namena	A
tudi smehljal. Čudno se mu je zdelo, da se je	možakar	tako spremenil, saj vendar ni dolgo, ko je doživel	A
Bogatajevo bolezen. Osupnilo ga je, saj je bil	možakar	trden kot dren.Bil pa je predober, da bi mu	A
Slišal sem, da je za veliko zavarovan.	Možakar	ni neumen!« je pojasnil Buh. »To je nekaj drugega	A
se mu je nehote prijazno nasmehnila, da je	možakar	zardel. »Kot roža!	A
zagodrnjal Bogataj in Hojkarju se je zdelo, da se je	možakar	čisto spremenil. »Bog plačaj!« je zastokal,	A
Janez je iz vljudnosti naredil požirek.	Možakar	je globoko nagnil. »Kakšen dedec pa	A
Ves prizor ga je močno vzburjal.	Možakar	je globoko dihal.Skoraj da sem slišal utripanje	A
Potem pa Finžgarjev Lov na petelina. Pameten	možakar	mora biti tale Finžgar, da je napisal tako lepo	A
Živi lahko še petdeset let.« »Hej,	možakar,	kar usedite se,« je veselo zaklical Trtnik.	A
Šel boš, kot drugi,« mu je trdo rekel Likar.	Možakar	je umolknil, ko je videl Likarjev osorni obraz	A
Za njim je stopal šepast, širokopleč starejši	možakar.	Na sebi je nosil nahrbtnik.	A
Grem, grem,« je trmasto ugovarjal že vinjeni	možakar.	»Bom pa lonce nosil.	A
srce?« »Ha, ha,« se je oglasil rdečeličen	možakar	z mežikajočimi očmi, »še ženili se bomo v gošči	A
ne. Bomo pa mlade dobili,« je zaklical veseli	možakar	in se jezno ozrl po jokajoči ženi.Ta si je popravila	A
goba.« Erjavec ga je pogledal: »Naj bo, ker si	možakar,	ga bom pil.«Potem je dolgo vlekel iz čutare	A
Ženske so tekale k Urhu po vino. Če je	možakar	ali fant ujel čez zimo tri kune, mu ni bilo	A
delo počivalo. Bil je srednje velik živahen	možakar,	ki je znal italijansko in nemško.Bil med naročniki	A
mora še preteči. Oče ostaja vedno premišljen	možakar,	posmeje se in pravi: »Jutri bomo pa zapregli	A
mora še preteči. Oče ostaja vedno premišljen	možakar,	posmeje se in pravi: »Jutri bomo pa zapregli	A
Iz vljudnosti sem naredil požirek.	Možakar	je globoko nagnil. - Kakšen dedec pa	A
Ves prizor me je močno vzburjal.	Možakar	je globoko dihal.Skoraj da sem slišal utripanje	A
Pospremi ga na dvorišče.	Možakar	vžge motor, si na glavo posadi čelado in se	A
prazen. - Kaj morem, skomigne z rameni majhen	možakar	z debelimi očali. Na srajci ima odpete	A
Steklenina se lomi.	Možakar	v notranjosti v obupu preklinja in kriči, da	A
pokazala stran dvainpetdeset, kreten! se je	možakar	še enkrat nervozno obrnil k meni. -	A
še zmeraj nisem razumel. Mislil sem, da bo	možakar	skočil čez k meni na balkon in me sesul, tako	A
prikaže Agar, vodja premikov. Je strog, mrk	možakar	z osivelimi lasmi in močno poudarjeno zgornjo	A
predmrčevci zmešalo. Nekega lučnega dne je tisti	možakar	stekel po javnem prehodu in začel kričati, da	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani