marx (661)

Vojenizdat in »Velikega namiznega atlasa« Marxa, M.,	Marx,	1904. Evropsko podnebno področje, kjer kot	B
Tolstoj, Turgenjev, Musorgski, Rimski-Korsakov,	Marx,	Engels, Čehov, Gorki, Lenin, Aragon, Sartre	B
na humanističnem področju zastopala predvsem	Marx	in Freud. Zamenhof kot človek upanja je dedič	B
vsaj pretežne determiniranosti, kjer ima tudi	Marx	veliko prav, tudi Freud in vsi drugi deterministi	B
Rousseau, francoski enciklopedisti, Hegel, Karl	Marx,	Jean Paul Sartre, vsi revolucionarji in politiki	B
evangelijska primes življenju v času, ko je Karl	Marx	izdal svoj Komunistični manifest in odpiral	B
spoštljivo izpustili. Neverni mislec je Karl	Marx,	ki ga bolj kot kaj drugega opredeljuje prav	B
odrešeniške naloge. Toda če je bil veren Karl	Marx,	ki ga poleg religiozne vizionarnosti odlikuje	B
družbe in njene splošnosti. Podobno kot je	Marx	kritiziral meščansko družbo, kritizira Ćosić	B
kapitalu, kapital pa je - kot nas je poučil že Karl	Marx	- razlika med ceno delovne sile na tržišču in	B
njegovega ločenega dela. Formulo, ki jo je nekoč	Marx	postavil za religijo ‒ in v osnovi drži, ne	B
osnovi drži, ne da bi tudi potrjevala to, kar je	Marx	hotel z njo potrditi, namreč denuncirati vsakršno	B
vesolje, kakor je presenetljivo lepo formuliral	Marx,	njegovo razširjeno telo. Nadnaravna osnova kozmopoli	B
A marksizem je nastal kot antiteza utopije.	Marx	in Engels sta hotela v svojih spisih zabrisati	B
Lukrecij, Tomaž Akvinski, Leibnitz, Kant, Hegel,	Marx)	in filozofe sinkretike, ki so komentirali življenje	B
Industrija, kakor je povsem pravilno ugotavljal	Marx,	do absurda povečuje ekonomičnost in smotrnost	B
svoji 11. tezi o Feuerbachu zadolžuje filozofijo	Marx,	ki se prav v tem stavku razgalja za izrazitega	B
vladarja pa je dovolj, da je kraljevega rodu! *	Marx	je imel bolj prav, kakor je morda sam verjel	B
popolnosti predvideti razvoja, tako kot tudi	Marx	ne... pravi trgovec v elegantni evropski obleki	B
filozofu, ki si je svet predstavljal drugače kot	Marx.	Bil je liberalni idealist in v tem smislu je	B
na mladoheglovce (Strauss, Bauer, Feuerbach,	Marx,	Engels, Stirner, Köppen, Meyen, Rutenberg, Oppenheim	C
razvijala Heglove dialektike (razen pozneje	Marx	in Engels), marveč prav neki določen del Heglovega	C
dve upodobitvi Heglove konkretne totalitete.	Marx	v delu H kritiki politične ekonomije zapiše	C
celote nad deli, to je bistvo metode, ki jo je	Marx	prevzel od Hegla in jo izvirno preoblikoval	C
postavljeno na drugo potenco, kajti bolj kot	Marx	in Freud sta pomembna njuna interpreta Althusser	C
Marxa. Po njegovem prepričanju je bil zgodnji	Marx	pod vplivom Hegla, vendar pa ga je v poznejšem	C
ki je izšel pod naslovom Dérive a partir de	Marx	et Freud, na takšno kritiko naletimo takoj	C
Lyotard, opraviti nimamo s "sistemom, imenovanim	Marx"	(ali s "sistemom, imenovanim Marx-Engels"),	C
predstavljamo, temveč nasprotno, z "željo, imenovano	Marx"	. Sprevrnjena zavest za Lyotarda ni nič drugega	C
verjeti). Le posamezni misleci, kot npr. Hegel ali	Marx,	so bili prepričani, da so spremembe sveta izraz	C
stovetnosti. Povsem enaka metafizika v filmu bratov	Marx	Animal Crackers obvladuje tudi Grouchovo presojanje	C
Michael, ur. Flywheel, Shyster, and Flywheel: The	Marx	Brothers' Lost Radio Show. New York: Pantheon	C
definicija pojma ljudstvo z marksističnega vidika (	Marx,	Engels, Lenin); 2. kaj pomeni ta pojem za predmet	C
se v polemiko z njim spustila tudi Hegel in	Marx,	kasneje pa je navdihoval predvsem francoske	C
Kierkegaard, Schoppenhauer in na svoj način tudi mladi	Marx.	Nietzschejevo zavračanje Hegla izhaja iz zahteve	C
primarnih virov omogočila objektivno podobo,	Marx	na drugi strani pa je trdil, da take metode	C
bistvu vprašanja, ki jih je postavljal že Karl	Marx.	»Produkcijski načini« (ali kakor koli jih že	C
jedro človeške evolucije. Te inovacije ‐ in	Marx	se je tega zavedal ‐ se niso zgodile in se ne	C
lahko poimenovali »poetska zmota«, kot so Hegel,	Marx,	Nietzsche, Spengler, Toynbee in Sartre ‐ zgodovinarjih	C
enega razreda, je lahko, kot je skušal pokazati	Marx	v delu Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta	C
bil del same realnosti in obratno. Tako je	Marx	govoril o protislovju med produkcijskimi silami	C
dosledno držimo pravil, ki jih je formuliral	Marx:	najprej, obča zgodovina je zgodovina kontingenc	C
razmerje neposrednega odražanja. Toda kakor pozni	Marx	tako tudi metoda prevladanega dualizma zahteva	C
povezala fiziko in kemijo, še pred njo Karl	Marx	ekonomijo in sociologijo.Resnega raziskovanja	C
2. ČESTITKE,	MARX!	TUDI JAZ SEM NAŠEL LEP GRIŽLJAJ.	C
vlado, ki jo simbolizirata morilska mrhovinarja	Marx	in Hegel (morda je bil mišljen Engels), prežene	C
vse otroke vsepovsod, vsepovsod, vsepovsod.	Marx	je uporabljal besedo - fetišizem - za proces	C
abstrahira od dejanskih proizvodnih razmer.	Marx	je bil tisti, ki je odkril, da kapitalist za	C
odpor prvega, razredni boj pa, kot je pokazal	Marx	v svoji analizi serijskih romanov Eugena Sueja	C
marveč fantazmagorija, o kateri je govoril	Marx:	Jakovo "delo" je zasnovano z namenom prikrivanja	C
otroštvo, ne da bi postal otročji," je zapisal	Marx,	ko je opazil, da nikakor ni mogoče znova priklicati	C
Disney razmišlja prav nasprotno: to, kar je	Marx	z obžalovanjem ugotovil, Walt vpelje kot ključno	C
Allendejevo vlado v obliki mrhovinarjev, poimenovanih	Marx	in Hegel, kako napadata nemočne mačice, medtem	C
je edina stvar, ki se je bojijo ti ptiči."	Marx	in Hegel (v njuni "diznijevsko" mrhovinarski	C
Katoliške cerkve (op. prev. v angleščino). * Karl	Marx,	The Holy Family (1845); Karl Marx, Sveta družina	C
* Karl Marx, The Holy Family (1845); Karl	Marx,	Sveta družina (izbor), v: Karl Marx, Friedrich	C
; Karl Marx, Sveta družina (izbor), v: Karl	Marx,	Friedrich Engels, Izbrana dela v petih zvezkih	C
Martin, Randy	Marx,	Karl Mauclair, Camille	C
tisti dialektiki tehnologije, ki jo je pojasnil	Marx.	Kapitalizem kot najnaprednejša in najbolj barbarska	C
Colo made in U.S.A. brez limone z ledom. In ko	Marx,	Stalin, Tito in Hitler nastopajo večkrat kot	D
bleščicami tistega zoprneža Galliana všeč. Uf,	Marx	se je motil.Protislovja kapitalizma ne ukinjajo	D
nekakšni bipolarni logiki. Eden od primerov je	Marx.	Ljudje so bili ujeti v dialektično razmišljanje	D
vprašanje »in potem?« in »no, razumeli boste ...	Marx,	vera, opij ...«Rojak je prinesel tudi fotografijo	D
spodnještajerski skladatelji Wolf, Ipavec, Schwab in	Marx	danes pomembno vlogo kot vmesni člen med narodoma	D
Marxa v nizozemščini, vendar nisem nič razumel.	Marx	je sama matematika, jaz pa nimam matematičnih	D
sposoben ustvariti delovna sredstva, je menil Karl	Marx.	Tudi znanost o prazgodovini se je cele generacije	D
narašča in njene lastnosti se spreminjajo.	Marx	je govoril o proletariatu in pred očmi je imel	D
da to mejo svobode drugje določajo Clinton,	Marx	ali Kučan, pri nas pa Bog. Pa še to.	D
revolucijo. 1818 Rodil se je nemški filozof Karl	Marx	(umrl leta 1883), utemeljitelj historičnega	D
6:3, Hernych (Češ) : Miketa (Češ) 6:3, 6:2,	Marx	(Fra) : Nicolas (Špa, 7) 3:6, 6:4, 6:4, Traykov	D
6:3, 6:2, Sanchez : Hernych 6:4, 6:3, Roux :	Marx	6:4, 7:6 (8), Traykov : Martelli 7:5, 6:3, Vemić	D
Reuters Že	Marx	je tako govoril V slovenski javnosti še vedno	D
njegovih zagrizenih nasprotnikov, kakršna sta bila	Marx	in Engels. Nato je ameriški podjetnik Henry	D
Hall je četrta, satirični vojni film bratov	Marx	Duck Soup pa peti. Čeprav nobenega izmed filmov	D
svojega mesta. Nazoren primer tega je marksizem:	Marx	je bil znanstvenik svojega časa, po znanstveni	D
Rheinische Zeitung, pri nas zdaj malo čislani Karl	Marx	davnega leta 1842 - v polemiki s predstavnikom	D
zlimi mislimi. Videti je, da je bil tako kot	Marx	v hudi zmoti tudi John Stuart Mill, ko je bil	D
zamenjave človekove svobode za svobodo trga?!	Marx	bi pač samo ponovil: »Tvoja svoboda ni moja	D
klasiki, med njimi denimo Herbet Spencer in Karl	Marx.	Glede omejitev Haralambos-Holbornove Sociologije	D
krajih ni gumpcev, kakršen je sam. Že Grucho	Marx	je tudi v njegovem imenu rekel: Ne bi hotel	D
je moralist in pravi, vlada naj najboljši.	Marx	in Engels sta rekla, naj vlada proletariat.	D
predstavo nariše obrvi, kakršne je imel Groucho	Marx,	ukroti neubogljive lase ter se začne norčevati	D
Pestrost razstavljenega blaga, vonjev in govorice -	Marx	in Engels in Erotika Dođite kod Muje.	D
o Titu, in tiste, na katere sta se podpisala	Marx	in Engels, so se znašle v nečastni in ceneni	D
so prepoznavni samo Tito, Kardelj, Kidrič in	Marx.	Ja, na koncu še Pučnik.	D
vpletal v predstave. Pa naj bo to Crowley ali pa	Marx.	Nikoli.	D
biti odgovoren za zmote modernizma, niti Karl	Marx	za Stalina.«Zaveza laicizmu kot univerzalni	D
mografskimi spremembami. Kaj pa bi rekla na primer	Marx	in kaj Darwin, na primer? Marx bi morda dejal	D
rekla na primer Marx in kaj Darwin, na primer?	Marx	bi morda dejal, da je za razvoj identitete pomembno	D
republike Sun Yat-sen, za nekatere druge pa	Marx	in Engels, medtem ko se na kipu starodavnega	D
priljubljenega politika v državi. Policist	Marx	sicer ni užaljen.»Malo sem že presenečen, saj	D
desetimi leti poslikal Tone Stojko. Markus in	Marx	»Imate še nekaj minut časa za fotografije	D
nekoliko več takrat, ko družba pomisli, da je imel	Marx	prav, ko je dejal, da sprememba gospodarske	D
Kaj mislite o teoriji blagovnega fetišizma?	Marx	in posamezni drugi teoretiki trdijo, da moderni	D
začetka do konca, tesno povezavo z izdelkom.	Marx	trdi, da se ta povezava v kapitalističnem načinu	D
Ekonomski fundament religiozne nadgradnje, bi rekel	Marx.	Reveži, ki jih je bilo v naši deželi v še ne	D
najraje. Kakor jo je imel najraje med barvami	Marx.	Tudi njega imam rad, a ne najraje.«	D
državi, zdaj to hočejo vsaj nekateri Albanci.	Marx	bi rekel, da se zgodovina dogaja kot tragedija	D
si navlekli njegova ušesa, bi verjetno šisnil	Marx,	pa ne Karl, temveč Groucho.Toda vseeno.	D
resnico? Tako, kot se je nekdaj bralo: Kaj je	Marx	v resnici rekel ali Kaj je Freud v resnici rekel	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani