martinec (182)

BUDALO	MARTINEC	Žalostno je, da je poginil, toda bila je	A
so se poslavljali fantje, peli so in plesali;	Martinec	je sedel za pečjo in jim je godel.Ob zori so	A
naplesali in so se stepli ter se razšli. Tudi	Martinec	je vzel harmoniko in je stopil iz zatohle krčme	A
zaukal na hribu -- kakor bela roka iz teme.	Martinec	je stopal skozi vas, po položnem klancu, mimo	A
je ležala vas, nepremično, kakor na dnu vode.	Martinec	pa je mislil v svojem srcu: ”Prišel bo dan nekoč	A
daljavo, v prostrano, sončno tujino; on ne more.“	Martinec	je legel v seno, zaspati pa ni mogel.Ležal je	A
V Ameriko, čudežno deželo! Tam je bogastvo,	Martinec,	tam so ljudje veseli in bahati, mečejo na mizo	A
sopar. ”Kako dolgo sem ležal?“ je premišljeval	Martinec.	”Kako dolgo, in nisem mogel stran!	A
poslednja ura je prišla, da se vzdigneš tudi ti,	Martinec!	“ Martinec je bil zaljubljen, Martinec, kakor	A
prišla, da se vzdigneš tudi ti, Martinec!“	Martinec	je bil zaljubljen, Martinec, kakor je bil budalo	A
ti, Martinec!“ Martinec je bil zaljubljen,	Martinec,	kakor je bil budalo in pokveka. Ob predpustnem	A
na harmoniko. . / . / stran 221 . / ”Godi,	Martinec!	“ Martinec je gledal in se ni ganil.	A
”Godi, Martinec!“	Martinec	je gledal in se ni ganil. ”Kam si se zagledal	A
gledal in se ni ganil. ”Kam si se zagledal,	Martinec?	“ Pred njim je stala.	A
oči, prsi so kipele, da se je paral modrc.	Martinec	je vzdignil obedve pesti, zvil se je in zleknil	A
usta so se mu zapenila. Tisti večer je bil	Martinec	od Boga obsojen, nikoli več ni ozdravelo njegovo	A
in izgnan se vrne ponoči in tuli pred durmi.	Martinec	je ostal doma, vzel je harmoniko in je godel	A
misli v daljavo strmeče. Drugi so plesali,	Martinec	je godel; samo harmonika je živela v njegovih	A
opolnoči. ”Kako bi ostal sam?“ je pomislil	Martinec.	”Komu bi še godel?	A
Tam je življenje.	Martinec	se je opotekal v življenju, kakor da bi bil	A
Pa je prišel mrak, utihnile so ulice.	Martinec	je bil truden, malodušnost je legla v njegovo	A
oblekel se je natihoma in se je napotil. ”Kam,	Martinec?	“ je zaklical iz izbe zaspan glas.Martinec je	A
Martinec?“ je zaklical iz izbe zaspan glas.	Martinec	je vztrepetal, odpiral je duri kakor tat in	A
”Zakaj sem pobegnil takrat?“ je pomislil	Martinec.	”In zakaj se je tako brž vrnilo koprnenje v moje	A
Resnično, ni se bil še nagnil tisti dan, in	Martinec	je zajokal od hrepenenja. ”Budalo, čemu pa	A
neznan glas ga je poklical od daleč. ”Kam,	Martinec?	“ Bežal je čez polje, čez hrib, njegovo srce	A
”Čemu sem pobegnil takrat?“ je premišljeval	Martinec,	ko je ležal v senu.”In čemu se je tak0.o�33	A
vanje. ”To je bilo božje znamenje!“ je pomislil	Martinec.	”Zdaj se je napotila tudi ona; poslednji čas	A
utopljena v noč, za zmerom. ”Odtod!“ je vzkliknil	Martinec.	Vzdignil se je in si je otresel seno z obleke	A
duri; svetloba se je izlila na podstrešje in	Martinec	je zatisnil oči.Glava mu je bila težka, v ušesih	A
premeknile. ”Tudi on je mrtev!“ je pomislil	Martinec	in je šel dalje s plahimi koraki.”Če res nikogar	A
duri nastežaj odprte, ozko okence brez stekla.	Martinec	je stopil v vežo; tudi v izbo so bile duri nastežaj	A
starinskega molitvenika in bele oči so strmele nanj.	Martinec	je stal na pragu, ženska se ni genila. ”Tudi	A
Sonce je stalo visoko na nebu, svetložareče,	Martinec	pa se je začudil, ko se je ozrl po dolini.Zakaj	A
”Resnično: še nocoj, še nocoj pride smrt!“	Martinec	je hitel domov po harmoniko. ”Čas je!	A
mrtveci ...“ Daleč na hribu je nekdo zaukal,	Martinec	se je stresel in se je vzdramil. ”Izkušnjavec	A
umrl z molkom v roki ...“ Stali so vrhu klanca:	Martinec	je zamahnil z robcem. ”Hej, postojte!“	A
nerodno, da je lezel kakor starec. ”Stopi,	Martinec,	stopi!“ Poten je bil in zasopel, ko je stal	A
oblečeni, velike cule v rokah. ”Kam pa ti,	Martinec?	“ ga je vprašal fant. ”Z vami!“	A
Dekle se je zasmejalo. ”Ti,	Martinec?	S harmoniko?“	A
”Kamor greš ti, pojdem jaz!“ je odgovoril	Martinec	resno, fantje pa so se zasmejali naglas.	A
”Glejte ga, Martinca!“ ”No,	Martinec!	“ ga je potrkal fant po rami.”Pa hodi pred nami	A
”Pa hodi pred nami, zagodi nam na pot!“	Martinec	je zagodel, fantje so zapeli. ”Hej, hej,	A
Martinec je zagodel, fantje so zapeli. ”Hej, hej,	Martinec!	“ je zaklical fant.”Kako pa godeš?	A
Zagodi nam poskočnico!“	Martinec	se je prestrašil.Odkod se je bila oglasila tista	A
Postal je na poti in se je ozrl. ”No dalje,	Martinec,	dalje!“ Vrhu klanca so bili, ozrl se je v	A
Kaj niso zapeli zvonovi tam doli?“ ”Le dalje,	Martinec,	mudi se nam!“ Po klancu navzdol, po klancu	A
In kakor so hodili, je hodilo sonce z njimi.	Martinec	je godel, godel je zmerom glasneje, da bi ne	A
splazil po stopnicah na ulico. ”Kaj zaostajaš,	Martinec?	“ Nič več ni hodil pred njimi.	A
Rdeča ruta se je bleščala v soncu pred njim.	Martinec	je stopil krepkeje in je zagodel fantovsko.	A
koraki in je drčalo v dolino; časih je postal	Martinec	in je poslušal: zamolklo je zastokalo spodaj	A
kamen je bil utonil v vodi. ”Kje si ostal,	Martinec,	slabič?Doklej pa še misliš z nami?“	A
neumno, prestrašeno. ”V Ameriko!“ je ponovil	Martinec	in njegov glas je bil plah in proseč. ”Torej	A
njegov glas je bil plah in proseč. ”Torej pojdi,	Martinec,	le pojdi!“ so se smejali fantje; ozirali so	A
ozirali so se nanj in so šli počasi dalje.	Martinec	je stal prikovan. ”Pojdi, Martinec!“ je zaklical	A
Martinec je stal prikovan. ”Pojdi,	Martinec!	“ je zaklicalo dekle in beli zobje so se zasvetili	A
zaklicalo dekle in beli zobje so se zasvetili.	Martinec	je vzdignil nogo, da bi jo izrval iz zemlje	A
opotekaje se, težko sopeč. ”Ali si pijan,	Martinec?	“ Videl je, kako se je okrenila, vzdignila	A
samega, zdaj me je ostavila!“ se je prestrašil	Martinec	v srcu. ”Postojte, ljudje božji, potrpite	A
božji, potrpite, da pridem za vami!“ ”Brž,	Martinec,	mudi se že!Sko0 jisa�51jls11	A
Skoro bo zatonilo sonce!“ Tudi	Martinec	je čutil, da skoro zatone sonce.Do njegovih	A
Brez usmiljenja je njeno srce!“ je pomislil	Martinec.	”Tako odhaja; ne ozre se name, ne reče adijo	A
vrhu, in se ozre name ter se vrne? -- Ubogi	Martinec,	moj dragi!-- Zakaj bi bilo neusmiljeno njeno	A
Ozrl se je fant. ”No,	Martinec?	“ Martinec je premaknil ustnice, pa ni odgovoril	A
”No, Martinec?“	Martinec	je premaknil ustnice, pa ni odgovoril. ”Zbogom	A
premaknil ustnice, pa ni odgovoril. ”Zbogom,	Martinec!	“ ”Ozri se še ti, vsaj enkrat še!“ je prosil	A
”Ozri se še ti, vsaj enkrat še!“ je prosil	Martinec	v svojem srcu. Stali so na hribu, vsi v soncu	A
vratu je bila z zlatom obrobljena. ”Zbogom,	Martinec!	“ Ni se ozrla.	A
sonce je tonilo z njimi. ”Hana!“ je vzkliknil	Martinec.	Samo še njeno glavo je videl v zlati megli	A
Le časih ...“ ”Le časih?“ je vprašal Jože	Martinec.	”Le časih, kadar sedim že napol v spanju	A
takrat veselo pri srcu ...“ Nato je rekel Jože	Martinec	mlad, zdravnik: ”Vse bi bilo dobro in naturno	A
se je obrnil do biriča. ”Ali jo ti poznaš,	Martinec,	to številko devetindevetdeseto?“ Zamislil	A
Župan je pogledal biriča. ”Zdaj pa ti povej,	Martinec,	če živi v prisojniški fari še kakšen Sirotnik	A
pravici opletajo noge kakor tebi. -- Odgovori,	Martinec,	čegava je številka osemindevetdeseta?“ ”Mejačeva	A
zahvaljen Bog! -- Le z menoj, Šimen, in tudi ti,	Martinec,	pojdi z nama, da bo pravica po pravici razodeta	A
”Vstani, Andrejec!“ ”	Martinec,	vstani!“ Biriča sta se vzdramila, pogledala	A
je odgovoril in prav tako se je tresel tudi	Martinec.	Kolikor jih je bilo, vsi so se pokrižali	A
doktor! Pošiljam Vam rokopis črtice ”Budalo	Martinec“	.Če se Vam zdi, da bi bilo prav, pošljite mi	B
Haberfeld in Junker). Kakor veste, je ”Budalo	Martinec“	že izšel.Ako so Vam poslali honorar, tedaj	B
naznanjeno ”Muster‐črtico“ (?). Naslov: ”Budalo	Martinec“	. Z odličnim spoštovanjem udani Vam	B
- ”Budalo	Martinec“	je izšel v ”Oesterr. Rundschau“; - brez	B
o gledališču“ ”Otrok se smeje“ ”Budalo	Martinec“	ter do vseh črtic, ki izidejo v tekočem letu	B
lanska naslova v dvoboju, Špela Lokar in Martin	Martinec	pa v prostem slogu iz sezone 1997/98.Na Rogli	D
gledalcev 150, sodnik Alojz Vereš (Bakovci). Krog:	Martinec,	Kovačič 1, A. Titan, J. Varga 5, Kolmaniko 1	D
Koudelkova 1:11, 4:11, A.Pohar,Murn - Frühlich,	Martinec	15:4, 13:15, 7:15). Željko Zule	D
prodišču, zimo preživi v tropih). Drugi je mali	martinec.	Mali deževnik v evropskem merilu ni ogrožen.	D
zbujajoče nazaduje in prostorsko izginja. Mali	martinec	gnezdi na rahlo zaraščenih prodiščih. Kljub	D
razširjen je v porečju Save, Drave in Mure. Mali	martinec	(Actitis hypoleucos) -Pri nas je močno ogrožen	D
živita dva pobrežnika: mali deževnik in mali	martinec.	Mali deževnik - gnezdo si naredi med prodniki	D
zbujajoče nazaduje in prostorsko izginja. Mali	martinec	gnezdi na rahlo zaraščenih prodiščih.Kljub številnim	D
tiskovni konferenci sta Zdenko Guzzi in Marlenka	Martinec	povedala, da bodo kriminalisti obremenili osumljenca	D
Lipušček : Maljutin 3:15, 15:11, 15:10, Šrekl :	Martinec	2:15, 12:15, U. Silvester : Milisova 11:4, 11	D
Andrej Muren Ul. bratov	Martinec	6, Ljubljana Teden mobilnosti	D
pionirke, rojene leta 1989 in mlajše - 1000 m: 1.	Martinec	(Pom) 4:44; pionirji (1989 in ml.) - 1000 m	D
čeških korenin Martin Reichel, Jan Benda in Tomas	Martinec,	Mirko Lüdemann itn.), ki na domačem ledu seveda	D
direktor in eden od solastnikov Murafina Štefan	Martinec.	Murafin je 61 odstotkov delnic Elektromateriala	D
Takahito Suzuki, Ryan Kuvabara in Nemec Tomas	Martinec.	Foto Aleš Černivec	D
Nemčija : Avstrija 5:1 (2:0, 2:1, 1:0; Soccio,	Martinec,	Kunce, Abstreiter, Morczinietz; Brandner; 12	D
čeških klubov, kjer so nekoč blesteli Vladimir	Martinec,	Bohuslav Štastny, Dominik Hašek in nazadnje	D
A (1991), 1000 m: 1. Krajnc (Mb) 3:18,1, 2.	Martinec	(MS) 3:20,6, 3. Leban (Tolmin) 3:20,8; ekipno	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani