mar (14.003)

penečo se krvjo samice za enim samim moškim?	Mar	je več kot ženska?Mar črni demon, od božje roke	A
Mar je več kot ženska?	Mar	črni demon, od božje roke nam poslan, za naše	A
nisem slišala. GOSPA Nehvaležni človek, al	mar	zaslužiš? BARON Skozi mojo grévengo. NEŽKA	A
JERCA Kdo? MATIČEK Tonček. JERCA Kaj	mar	njega iščem?Saj vem, kje je.	A
HONZA: In veliko dela bi bilo za arheologe. Je	mar	padel v bitki, je branil keltsko kraljestvo	A
(Precej afektirano.) Se	mar	midva intimno poznava?Steklenico, gospod.	A
čudno, kar govorim? Svet je pokvarjen, ni mu	mar	za človekove pravice, zato je prihajalo do strašnih	A
nenevaren ubožec. Tako, da meni, recimo, sploh ni	mar,	kaj je napisano na tistem listu, ki si ga skrival	A
svojo srečo. Ali misliš, da je meni kaj drugega	mar	kot tvoja blaginja? KARLINA Oh, mama, saj	A
velikodušnosti nič ne verjamem. Svoje koristi mu ni	mar,	pravi; druge hoče osrečiti. Kaj se to pravi	A
in hitro odide mimo bajte v hišo. FERJAN	Mar	te oče res misli dati Martinu?Ljudje nekaj govore	A
se mi, ko ga tako napregate. URH Ali mu	mar	ne plačam? TONA Že vem za vaše plačilo.	A
ne zaležite. URH Zavoljo krompirja mi še	mar	ni.Če rečeš, vem, da je narejeno.	A
Preneha z delom in jo motri. LENČKA	Mar	ni res? MARTIN Lepo te prosim, nikar me tako	A
Saj niste vedno bolni. MICA Tebi nič	mar,	tale je gospodinja. Zbogom. Gre.	A
LENČKA Ferjan je tudi. URH Ferjan nam ni nič	mar.	Mar si nam ti.	A
URH Ferjan nam ni nič mar.	Mar	si nam ti.Le pomisli, kako to boli mene, kako	A
naj bo. URH se vstavi pred njim: Kaj meni	mar	Ferjanov travnik. SIRK hudobno: Ko bosta	A
meni. . / . / stran 66 . / FERJAN Kaj mi	mar	govorjenje!Da bi jaz pravzaprav še samega sebe	A
Zgubi se! FERJAN	Mar	sem pes?Stopi proti njemu.	A
Ta je pa lepa.	Mar	je ona meni vse življenje pokvarila. TONA	A
bilo vse tako kot v škatlici. LENČKA Kaj mi	mar!	Tiste Lenčke ni več.	A
jaz nič ne rečem. Stori kar hočeš; nisi mi več	mar.	Odide.	A
Veselo, srce moje, in zapoj!“ Le brž, če vam je	mar	življenje moje: ”Veselo, srce!“ PRVI GODEC	A
MENTEJ Prav ali napak. Meni nič	mar.	(Nejevoljen.)	A
JOŽE Trapa.	Mar	mislite, da sem jaz tisti vaš muzikant. Prižgite	A
MENTEJ Za zlodja. Kaj ima	mar	iz samega pekla napeljano kurjavo. KOKALJ	A
gotovo staknil s kopitom na pamet. ANDREJ Kaj	mar	tvoja Šara brca? RADO Moja Šara ne, tvoja	A
ANDREJ No, no, no.	Mar	misliš, da ti bom zavoljo takega govorjenja	A
jutro ‒ gospodična ‒ Pepca. PEPCA Kaj ste se	mar	prehladili, gospa, da tako kašljate? ELZA	A
PEPCA (se urno obrne): O, Tone. TONE Se ti	mar	meša, da se za prazen nič tako kahljaš? PEPCA	A
ANDREJ Rado! Usekaj ga no. RADO Si	mar	ti milijonar? ANDREJ Saj veš kako.	A
lastna ušesa se več ne zanesem. MENTEJ Vam	mar	vid peša in sluh slabi? KOKALJ Ne.	A
pripravo za pisanje na mizo.) RADO Kaj boš	mar	obsodbo napisal? TONE Zločinec naj si jo sam	A
nikoli več. . / . / stran 66 . / ELZA Kaj si	mar	mislil še kdaj.(Prične ga nagosto otepati z	A
zaničevanjem sili, da se le s tem maščujem?	Mar	dolžnosti do slovenskega naroda?Do naroda?	A
Kmalu se vrnem med vas zapovedovalen. Ali	mar	ste radovedna, kako bode Tugomer znal lagati	A
opravke s katero žensko, za kar se jaz ne brigam.	Mar	naj mu s šibo za hrbtom stojim? SOTEŠČAN Ne	A
vendar prav lahko dobro omožila se. HERMAN	Mar	bi jo ti vzel? SOTEŠČAN v zadregi: Jaz?	A
je meni treba tega zagotovila? Kaj je meni	mar	čistota ali nečistota vseh hrvatskih devic,	A
če te je kdo razžalil, lahko mi ga imenuješ?	Mar	je grof Fridrih sam? VERONIKA Nihče ne, on	A
In to mi prideš povedati, kakor da bi ti nič	mar	ne bilo?Ne veš li, da mi more ta ženščina sitnosti	A
Ha, ha, take besede so za ženske, možu pa ni	mar,	kdo bo hodil čez njegov grob.Moški hoče imeti	A
To ni res! Kaj meni	mar!	Ema.Tako je.	A
in ponižno življenje. Ema. Kaj je vam to	mar,	Amerikanec?!Preveč si domišljate.	A
tako kasno domov in sam? Matijče. Kaj tebi	mar?	Kaj izprašuješ?	A
»Oj ljubi moj, oj ženin moj!	Mar	večno traje divji boj?« Na pragu déklica stojí	A
‒ »V objému	mar	žídovki?«‒ »V šátor pogléj!«	A
Razsúte stojíjo zidíne. . / . / stran 27 . /	Mar	vékov vihár je zató sem prihrúl In zid samostanski	A
Beráč Vas gledati ne smé.« »Bil nisem Tebi	mar	nekdàj ‒ Pokáj bi svat bil Tvoj sedáj!« Še én	A
Zadêre Šentpeter se v sveti jezi; ‒ »Domóv!	mar	nič se ti še ne mudí? Brez olja je starka domá	A
nótranji mu čitaš z líc, Káj snuje pač mu duša?	Mar	rad napil bi, samotár, Ker mirni kot pustí ti	A
stran 80 . / Klobúk pomakne na očí ‒ Káj komu	mar,	káj v njih rosí?!‒	A
smrti bal se nisem, Zrl ji v očí ‒ Pa tukaj	mar	ko déte bi trepêtal, Če list šuští?!« Dospè	A
bode li kônec že té nočí? In gaz tá snežena	mar	v večnost drží? Obstanem, da strún bi si novih	A
Pon�s mučeníški je sveti? Nesmrtnosti nada je	mar?	Le gôri, grmada, le svéti Prek sfing, piramíd	A
On je li tudi ‒ človek? Človek	mar	sám je, gospód?« »Vidite ‒ tam gor! ‒ v oblakih	A
meni za mrtvega kralja, Káj brada njegova mi	mar!	Káj meni za mrtve vojake, Káj meni za mrtvi	A
dvor se car Makso, Za hrup njegóv nič mu ni	mar;	Zre resno v poslance slovénske, Sočutjem déje	A
li se duša pogubljêna Pri živih iščóča mirú?	Mar	osvéte prosi senca jadna Ubitega tu brez sledú	A
Stojan to sliši takój: »Káj ‒ bedím li? ali	mar	še sanjam? Ní bil to potres pod menój?«	A
»Káj je bilo pač to v kresni nôči? Resníca	mar	ali le ‒ san?« VIII.	A
S čím pobarval reko si rudeče?	Mar	črnine imaš prêveč v kleti, Pa si v Savo jo	A
drobence bije srce na oknu neznane te sobe?	Mar	slutiš, da zopet drugje sva, oh, daleč drugje	A
hoče, katera pesem je lepote vzor? Nasladna	mar,	ljubezenska, pobožna? Poskočna mar, zbadljiva	A
Nasladna mar, ljubezenska, pobožna? Poskočna	mar,	zbadljiva ali tožna? Kdo naj razsodi?	A
vrnitve, s koščeno roko, dobra žena, smrt!	Mar	meniš, da se jaz bojim ločitve od vseh ljudi	A
grad; srčno se upira strasti, svetnih ni mu	mar	naslad. Logov ne, ni vrtov rožnih, on puščav	A
Ali kaj sem! Sonce	mar?	Ah, kresnica sem samo, ki izžarja medel svit	A
utekel kaznim, ko bi nekdaj molčal več in si	mar	s posluhom paznim svoje znanje bogatil. Z licem	A
Zakaj se povračaš?	Mar	rad bi nazaj v okove telesa? Mar rad bi znova	A
Mar rad bi nazaj v okove telesa?	Mar	rad bi znova začenjal tlako, ah, grenko tlako	A
nazaj, nazaj na zemljo, na kteri sva bila.	Mar	prideš torej na konec kedaj? A jasno mi vendar	A
časa in prostora ozko ped? Vse naše delo ‒	mar	zasluži hvalo? Začrta mar za sabo trajen sled	A
Vse naše delo ‒ mar zasluži hvalo? Začrta	mar	za sabo trajen sled? In ako ne ‒ čemu življenje	A
miru mi ne da. Pa misli, sevé, da je meni kaj	mar,	če tiste brke više! Naj le brado obriše!	A
laži vse skupaj!«... No, kaj dé ljudstvo, to ni	mar	mi dosti! Če ti ne verješ, pa ti Bog oprosti	A
Zakaj, oj deklica bolnà. za dušno zdravje ni ti	mar?	Oj, neobhajana nikar ne pusti belega svetá!	A
zadnji je par...« »O, saj meni ni take srnice	mar,	vašo hčerko mi dajte za ženko!« »Mojo hčerko	A
gledat′ daj njih svit! Obešajo glavíce, ni rožam	mar	cvetét′; molčijo v gojzdi tice, ne ljubi se	A
celo níkdar več ne bo veselo, kaj je tebi tega	mar;	Bog te obvar! Bog obvar te zdaj in vedno, Bog	A
zvestó. Fant s celo močjo se v veslo upre, ni	mar	skalovja mu, viharjov ne, nič več se na zvezdo	A
nevarno gledat′ je dekleta mlade. Zatorej, kómur	mar	je próstost zlata, cvetečih deklic naj ne ogleduje	A
neukretnih prašat′ zdanjih, prednjih časov. Kómur	mar	prijetnih glasov pesem, ki pojó Matjaže, boje	A
ki pojó Matjaže, boje krog hrvaške straže,	mar,	kar pevec pel Ilirje, mar Čebel′ce roji štirje	A
kar pevec pel Ilirje, . / . / stran 101 . /	mar	Čebel′ce roji štirje, Kranjec moj mu osle kaže	A
oblaki preobleče, . / . / stran 163 . / ni méni	mar,	kar se godi na svéti, ak smejo srečne te roké	A
neko jutro na sebi začutila - so se	mar	krila pastirja prosojnega name spustila	A
rosojnega name spustila? A če pastirček ni,	mar	veter z juga po meni drsi, drugam se	A
mlada srca še ogréva -- osébe tvoje ni mi	mar.	--	A
njem; kaj strast in veselje in žalost mi	mar!	Brez srca v vrvénje to zrèm.	A
sleparski strè takój. Pa kaj ves podli svet mi	mar,	saj nisem jaz njegov vladar, zakaj naj	A
od ljubezni gine kaj nji in kaj je svetu	mar?	NOČ JE ZEMLJO ZAGRNILA	A
trpljenje - kaj poleg tebe mi ves svet je	mar?	Če morje burno je svetá vrvenje, tedaj	A
raztelesi si dušo, saj boš kmalu pod rušo, pa kaj ti	mar,	če pada dež tam nekje ‒ ti si suženj, in živiš	A
kitar, kar čutiš, vidiš, slutiš, ni več nikomur	mar	‒ Posedaš v temi, žvečiš star tobak, nekdaj	A
I jaz sem med ljudstvom, a tih in neznan ‒	mar	bi žid bil kje v mestu veselem ‒ pa, ah, na	A
jokaj, ali se ne jokaj, Kaj to, deklè! je meni	mar?	Bolj ljubim jo, ko vse, ko tebe, In bolj jo	A
svojo domovino V nesreči zapuščeno vém” Kaj mi	mar	je domovina, Kaj mi slava mar in čast? Ti si	A
zapuščeno vém” Kaj mi mar je domovina, Kaj mi slava	mar	in čast? Ti si moja domovina, Ti si moja sladka	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani