lovec (1.980)

NELA: Vem. Povedal mi je en italijanski	lovec.	On mi jo je dal.	A
Kdo ti je dal fibulo, če ne jaz, italijanski	lovec.	ANASTAZIJA: Kaj ti je, Filibert.	A
GROFICA CAPULET Dá, dá! Prav imeniten tičji	lovec	ste bili svoje dni.A zdaj Vas bom že čuvala	A
na eno oko zamiži. MENTEJ No, jaz nisem	lovec	in vidim skoraj rajši ščurka v ričetu kakor	A
vej, jo pogleda začuden in stopi naprej mlad	lovec,	da, s puško na rami! »Nič psov se, prelepa devojka	A
kaj da ne, očka moj ljubi?...« In pohitel je	lovec	k nevesti vesel in za belo ročico je ljubo prijel	A
poizvédi kje je mir. . / . / stran 205 . /	LOVEC	V dolini o zlati zori se pesmica glasí	A
pesmica glasí. V zelenem gozdu na gori, tam	lovec	nem stojí. Posluša petje mílo; okó	A
kolena, prižgala cigareto in priprla oči: Tako	lovec	opazuje divjad. - - - Dolg, pretrgan in bled	A
morje široko prenesti, strl sredi je poti jo	lovec	ti krut, pri bregu si moral obsesti. Zapúščen	A
nikogar več ni, le ona preko gmajne leti. In samo	lovec	ji sledi ... Strel v tišino; droben curek krvi	A
mahlja, pa s kremplji prasklja, pa vpraša, če je	lovec	doma. Oj, lovec pa na skal′ sedi, nabito puško	A
prasklja, pa vpraša, če je lovec doma. Oj,	lovec	pa na skal′ sedi, nabito puško v rok′ drži.	A
drajla ... . / . / stran 291 . / Po tihem gozdu	lovec	hodi Po tihem gozdu lovec hodi, ko krasno jutro	A
Po tihem gozdu lovec hodi Po tihem gozdu	lovec	hodi, ko krasno jutro se budi, po suhem listju	A
stezi dekle pride, prijazno se mu nasmehlja, a	lovec	ji nasproti stopi, nemirno roko ji poda. »Le	A
mah že puška poči, dekle se zgrudi, obleži, a	lovec	v bolečini žgoči, v obupu sam ji v smrt sledi	A
miško, miš pšeničko ‒ pod goro ... Prišel je	lovec	iz lovčnice, vzel medveda iz medvednice: lovec	A
lovec iz lovčnice, vzel medveda iz medvednice:	lovec	medveda, medved volka, volk lisico, lisica mačko	A
mrtvašnice, vzela lovca iz lovčnice: smrt je lovca,	lovec	medveda, medved volka, volk lisico, lisica mačko	A
lijaka; v zelenem tirolskem klobuku je ko divji	lovec;	medtem ko se mesarji vrtijo okoli njegovega	A
zajčje?« »Hgm. Za nekim grmom se je motal - in	lovec	ga je pihnil.Je mislil, da je zajec, kaj češ	A
rečem in mu pogledam v sive, svetle oči. -	Lovec	si!Kakor strastni divji lovec za grmom, tako	A
- Lovec si! Kakor strastni divji	lovec	za grmom, tako čepiš v zasedi za mojim srcem	A
postreljenih ljudi stoji Bichi, ponosno vzravnan, kakor	lovec	pred bogatim plenom.Kutschera jo dvigne proti	A
tistem trenutku, ko je Šmonov Izidor, divji	lovec	in vseobča zguba pred obličjem Gospodovim, v	A
naj prežari, razsvetli, razjasni. Kdo je bil	lovec,	kdo preganjana žival?Je bilo tudi tokrat njemu	A
medved ne pride, to še ne pomeni, da je rešen -	lovec	na drevesu ga lahko kadarkoli speče na ražnju	A
pozna dobro kraj? Oče Rožanec, vi ste pravi	lovec,	vi nas boste razvrstili.« »O gospod sodnik,	A
pritrdil. Moral je to biti kak italijanski	lovec,	saj le ti so vsega zmožni? je ugibal.Ali pa	A
pride s takim povabilom preko našega praga mišji	lovec,	naj so v njem trikrat trije vragi.«	A
odvali od gore, to je, kdaj se pojavi mišji	lovec.	Suhokrak dedek s culo pod pazduho je prišel na	A
izvršitev, kakor se je opravičeval nedeljski	lovec,	ki je meril na srno, zadel pa gonjača! Sluga	A
studenca. Prav takrat se prikaže iz grmovja	lovec	čuvaj.Lisko pa ni stekel za srno, obstal je	A
je pod smreko, gledal v veje in začel lajati.	Lovec	je nameril puško, a ne na srno, na Liska.Ko	A
»Moj,« je potrdil Hudournik.	Lovec	se mu je približal, Lisko pa je togotno bevskal	A
- Lisko!« ga je poklical.	Lovec	je prisedel, Hudournik mu je natočil šilce slivovke	A
V vlaku sem ga kupil; danes.«	Lovec	se je namuznil, navihal brke in potrdil: »Bo	A
kaj pripraven. Toda, navihanec pa boš!« ga je	lovec	vščipnil v uhelj, da je Lisko srdito ravsnil	A
je na drobno opazoval Liska in dognal, da ima	lovec	kar prav.Obsodil je samega sebe, češ lepo se	A
si zvijem trto.« Tedaj je prišel mimo koče	lovec	in pozdravil.Lisko je pridivjal iz grma, kamor	A
lovcem. »Žabica pasja, kako se naraščaš!« se je	lovec	smejal Liskovi jezi.»Ali se vam dobro ponaša	A
Pri studenčku, kjer je ob prihodu na planino	lovec	nameril puško na Liska, sta počivala in se še	A
Ko sem bil že po raznih službah ‒ bil tudi	lovec,	a nič prenevaren zverjadi ‒ sem prehodil že	A
pa še dva, trije plemiči iz Ljubljane. Prvi	lovec	je razlagal gospodi, da je usledil spodaj, v	A
kosmat od pete do vrha.« Po tej razlagi je višji	lovec	vso gospodo razpostavil po stojiščih in dodal	A
lovskem obedu Človek je bil že v pradavnih časih	lovec	in je rad lovec še danes.Učeni raziskovalci	A
je bil že v pradavnih časih lovec in je rad	lovec	še danes.Učeni raziskovalci starodavnih prebivališč	A
sekiro, za nož pa kost kake zverine. Tak je bil	lovec	v davnih časih.Tisočletja so prešla, preden	A
Kdor strelja na vse, kar leze in gre, ni pravi	lovec.	Takemu smo rekli mrhar ‒ mrhovinar.	A
zajčke in lisico ‒ kožuhasto starko. Najstarejši	lovec	Lenič, z dolgo, belo, od tobaka porumenelo brado	A
krivino bukve, kjer je prej sedel ta mestni	lovec	‒ tako rekoč na zajcu.‒ Res je, da krog sv.	A
‒ Uhača je v skokih odneslo čez grme.	Lovec	s prazno puško je z odprtimi usti zijal za njim	A
Med možmi je stal Kokrčanov Tonej.	Lovec	je bil, ki je jazbeca ustrelil. Napeto smo lovili	A
debelo mast pod kožo, mu ni sile,« je pojasnil	lovec	Tonej.»In sedaj vsi, ki ste bili za gonjače	A
Kar k njemu!« Tega ni vedel, da je le stari	lovec	Kolumbež v gori ubijal črnega gada in ga klel	A
po skalovju in zelo všeč mu je bilo. Stari	lovec	si je vnovič natlačil čedro, prižgal tobak in	A
segel po čedri. »Ne dam!« mu je čedro odmaknil	lovec	Kolumbež. »Če pa po vsej sili hočeš, ti natlačim	A
zakotalil po strmini in utonil v ruševju.	Lovec	Kolumbež je zijal za črno pošastjo, ki se je	A
»Zares, vrag je bil!«	Lovec	se je oddahnil od strahu. »Zahvaljena mati moja	A
videlo. Preudarjal je, kam bi krenil: ovčar,	lovec	in krojač so ga neusmiljeno prelisičili. Sredi	A
»Dobro jutro!«	Lovec	me ni začutil, ker sem šel nalahko in previdno	A
Ne?«	Lovec	se je ozrl na zvezde. »Nič se še ne mudi.	A
počakava jutra v hribu kakor tu v dolini.«	Lovec	je vzel iz torbe majhno svetilko, segel po ogorek	A
»Pazite!«	Lovec	je govoril skoro šepetaje, dasi je bil prej	A
zahreščali žeblji na sklizki poti. Vselej je	lovec	hitro zaobrnil svetilko, da sva se ognila poledičnih	A
Pod borom sva obstala.	Lovec	je upihnil luč.Z roko je zamahnil proti južni	A
Kakor čreda ovčic. Moj	lovec	pa ni imel trenutka, da bi ga privoščil vzhajajočemu	A
Pri daljni podružnici je zazvonilo dan.	Lovec	je postal nemiren.Obe roki je zaslonil za uhlja	A
Še ozrl se nisem za njo.	Lovec	me je zapovedovalno pogledal in visoko dvignil	A
vnovič, sem se prestopil prvič in prisluhnil.	Lovec	je imel čisto prav.Petelin je proizvajal tako	A
Petelina so zastirale veje.	Lovec	me je vprašujoče pogledal.Okrenil je samo oči	A
črta za petelinom. Tedaj je šele spregovoril	lovec	France, ker je izprevidel, da se ne jezim.	A
Saj ni, da bi morala moriti.	Lovec,	ki gre samo zato na lov, da bi ubijal, ni lovec	A
Lovec, ki gre samo zato na lov, da bi ubijal, ni	lovec.	« »O gospod, to so besede!«	A
»O gospod, to so besede!«	Lovec	se je kljub žalosti veselo nasmehnil in sklenil	A
‒ »Potem pa le kar!«	Lovec	je naglo stopil po moj plašč in sva se obrnila	A
strune ob dnevu vstajenja. Pred mano je stal	lovec.	»Na tej strani se nič ne oglasi.	A
Kadar sva plezala pod vrhe razritih žlebov, je	lovec	vselej snel klobuk in plezal naprej, na vrhu	A
« Tako je modroval	lovec,	ko sva lezla skoz močvirno korito, tepena od	A
Ker je bil obrnjen od mene, sem lahko vstal,	lovec	pa je obležal pri mojih nogah. Prav v istem	A
Žanovim odhodom, stari grof pa se je kot strasten	lovec	najraje potikal po svojih gozdovih, ki so bili	A
spoznal, kako odveč je bil njegov strah. Priljudni	lovec	je bil vsekakor eden izmed mnogih letoviščarjev	A
zapuščeneje od negodne ptice, ki ji je starko ustrelil	lovec.	Bil je deček, in krstili so ga za Jurija	A
bila preveč podobna domačim kokošim, a kaj,	lovec	mora vzeti vse za dobro. »Glede naravnega	A
odmorom. Začutila sva, kako veliko odgovornost ima	lovec	v naravi. »Za nekaj dni jo bova zaprla	A
ga je le‐ta takoj napadel. Seveda prvi divji	lovec	ni imel pojma o nobenem kozlu. -Ne vem.	A
lovca. Tedaj pa je izza skale stopil drugi divji	lovec,	do vratu namazan s sajami, v rokah pa je imel	A
je vsakdo najprej dvajset, trideset let divji	lovec,	šele potem, ko mu gre za nohte, postane pravi	A
vsemi lovci v Tržiču me je najbolj cenil spretni	lovec	Krvin, velik ljubitelj narave. »Vi,	A
Sicer pa sem iz dneva v dan bolj tudi sam pravi	lovec...	« sem mu skušal ugovarjati. »Nič nisem	A
veljajo tri pravila...« je postal skrivnosten	lovec	Krvin. »No, o pravilih mi boste povedali	A
meni na obisk, vam ga pokažem. Nobeden drug	lovec	v Tržiču ga nima.Vidite, tako se boste lahko	A
svoje čutare na dlani nekaj kapelj vode. »Če si	lovec	pred odhodom na lov ne umije obraza, potem nima	A
zdaj pravilo številka dve!« je slovesno oznanil	lovec	Krvina in pri tem dvignil kazalec pomembno v	A
to pa je?« »Molitev!« je vzneseno povedal	lovec,	računajoč na moje veliko odobravanje. »Če lovec	A
računajoč na moje veliko odobravanje. »Če	lovec	pred odhodom na lov ne moli, nima nobene sreče	A
bilo lepo, a vendar je bila taka lovska šega:	lovec	je na koncu dodal, da bi nama Bog naklonil veliko	A
kosti. »Puško v pozor in za mano!« je zašepetal	lovec.	»Tega vam verjetno ni treba praviti, da morate	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani