lojz (265)

Ančka, mlado dvajsetletno dekle. Pečarjev	Lojz	, nje ljubi. Pečarica, bogata kmetica in vdova	A
Tona. Ampak	Lojz	pravi, da ne vzame druge.Ančko ali nobene.	A
toliko pameten in je meni vse zapisal. Če me	Lojz	ne bo poslušal, ne dobi niti krajcarja do moje	A
Tona. Če bi bil on živ, bi bil	Lojz	že oženjen z Ančko. Ranjki je bil dober. Pečarica	A
hišo, ne bi imeli nič. Ampak zato tudi pravim:	Lojz,	ti boš delal po moji volji, če ne pa še groša	A
Zima, čevljar Košir, kmet Kregar, Pečarjev	Lojz	in drugi možje in fantje.Na nogah imajo škornje	A
se mi dobro zdi, da se ti je tako obneslo!	Lojz	mlad, močan in lep fant.Grdo je to, mati	A
ali si kaj težko pisal meni po denar, kaj?	Lojz.	Mati, veste kaj bi vam svetoval: Nikar preveč	A
te imam vseeno. Enkrat se boš že ukrotil.	Lojz.	Tega bodete dolgo čakali. Pečarica.	A
dobra, fant, jako dobra, če si moje pameti.	Lojz.	Jaz sem svoje, mati.	A
dve skledi. In tvoja bo prazna, verjemi.	Lojz.	Bomo videli! Pečarica.	A
OSMI PRIZOR Dolenc, Dolenčevka, Pečarica,	Lojz.	Pečarica sinu.Ostani. Dolenčevka nama bo	A
boš rekel, da sem brez srca. Ves moker si!	Lojz.	Snežilo je celo pot! Pečarica.	A
Prejšnji brez Dolenčevke. Dolenc. Vidiš,	Lojz,	kakšno mater imaš.Ne bi bila vsaka taka, ne	A
Hrvaško, trame tesat in koruzne žgance jest.	Lojz.	E, vsak ve sam najbolje, kje ga čevelj žuli	A
to je najboljše. Enkrat že pride na moje.	Lojz.	Ne vem mati, kako bo s tem. Pečarica.	A
vgrizniti. Dolenc. Resnična je ta, resnična.	Lojz.	Zdrav sem in delaven.	A
Saj vidiš, kako se zasluži... Poizkusil si.	Lojz.	To je slučaj.	A
vesel, če bi jo le dobil. To vzemi, vidiš.	Lojz.	Eh, mati, kaj se mučite!Saj sem vam povedal	A
da našega očeta še ni in mi smo v skrbeh.	Lojz	vstane.Oče so ostali v Srednji vasi.	A
Zakaj ne? Kaj se jim je zgodilo?	Lojz.	Nič takšnega.	A
joj, kako smo nesrečni, moj Bog! (Zaihti.)	Lojz.	Nikar ne jokaj.	A
a očeta je potrlo! . /\ .. stran 25 . \/	Lojz.	Ali verjemi, zdravi so že.	A
Pečarica. To ti povem, zastonj ga loviš, zastonj!	Lojz.	Ali mati, kaj vam je?!	A
Saj nisem ničesar kriva! (Zbeži vun.)	Lojz	stisne pesti, zavpije.Mati, zakaj ste to	A
med njimi: Žagar, Zavrle, Košir in Pečarjev	Lojz.	Žagarjev Matijče prihaja od desne.Za klobukom	A
Dolenc Lojzu. Zakaj pa ne kegljaš,	Lojz?	Lojz.Danes me ne veseli.	A
Dolenc Lojzu. Zakaj pa ne kegljaš, Lojz?	Lojz.	Danes me ne veseli.	A
če bi bil moj Matijče tak, kakršen je tvoj	Lojz.	Pečarica.Saj nič ne pravim.	A
vseeno pokosilí ta teden pri meni. Vseeno.	Lojz.	Plačat! Pečarica.	A
gostačih. (Sinu.) Nu, kdaj bo pa ženitovanje?	Lojz.	To vas nič ne briga! Pečarica.	A
prijateljica, taki pogovori se ti ne podajo.	Lojz.	Plačat, oštir!	A
tudi jaz pojdem tja v tisto tvojo Ameriko!	Lojz.	Mi tukaj gnijemo v naših vaseh.	A
bodo siti tvoji otroci in tvoji dolžniki.	Lojz	skoči izza mize k materi.Mati, še to vas	A
Zaradi Ančke? Ha, ha!	Lojz.	Zaradi nje in zaradi sebe!	A
Ej, če bi bil mlajši!	Lojz	spravlja denar.Tega vam ne bom pozabil, mati	A
Žagar. Mari nam veselica! Mi smo Amerikanci!	Lojz.	Zavrle. Amerikanci smo!	A
zamere, gospod učitelj, o Ameriki se menimo.	Lojz.	V Ameriko pojdemo! Košir.	A
TRETJI PRIZOR Od desne prihajata Pečarjev	Lojz	in Streharjeva Ančka. Ančka.Ali si slišal	A
ali pa bi bila ostala pri teti na Velesju!	Lojz.	Zakaj se tako bojiš, moj Bog!	A
zobeh. In v skrbeh sem, kaj bodo rekli doma.	Lojz.	Kaj bi rekli!	A
Pusti me, to bo najbolje.	Lojz	jo objame.Kaj si pametna - jaz naj te pustim	A
Ne bodi tak! Ko se mi tako mudi domov!	Lojz.	Kam boš šla.	A
nagledam, ti prisrčno moje! Ančka. Nikar,	Lojz!	Ti si tako vesel, a meni je jako težko, vidiš	A
si tako vesel, a meni je jako težko, vidiš.	Lojz.	Oh, Ančka, ko pridem iz Amerike, boš videla	A
iz tega nikdar sreče. Ne hodi proč od doma.	Lojz.	Ah, kaj je to Amerika!To ni na onem svetu.	A
Ameriko. Tam jih lahko dohiti še večja nesreča.	Lojz.	Kakšna nesreča!	A
vesela, ko se bom vrnil! Ančka. Rajši ne hodi,	Lojz!	Lojz, jaz te imam jako rada, v resnici jako	A
se bom vrnil! Ančka. Rajši ne hodi, Lojz!	Lojz,	jaz te imam jako rada, v resnici jako, ali rajši	A
domačijo, srečen boš. Nikar ne hodi po tujem.	Lojz.	Oh, ti noričica!Kar pustim te naj, glej, in	A
manj, kakor če pojdeš v Ameriko! Verjemi,	Lojz,	verjemi! Lojz.Molči o tem!	A
pojdeš v Ameriko! Verjemi, Lojz, verjemi!	Lojz.	Molči o tem!	A
In tudi ne pojdem. Veš,	Lojz,	meni se zdi, da bom kmalu umrla. Lojz.Kakšne	A
Veš, Lojz, meni se zdi, da bom kmalu umrla.	Lojz.	Kakšne misli imaš! Ančka.	A
V prsih me boli že dolgo.	Lojz.	Nikoli še nisi potožila dozdaj. Ančka.	A
žalosten bo tvoj pogreb. To mi je rekla, vidiš.	Lojz.	Oh, kolikokrat se sanjajo človeku take stvari	A
ko pojdete odtod. Ti, nikar ne hodi, nikar!	Lojz.	Kako si otročja!	A
naši zemlji. Od nekdaj so hodili od nas tja.	Lojz.	Nu, a zdaj bomo hodili v Ameriko.Jaz mislim	A
pustilo. Nikoli, nikoli vas ne bo pustilo!	Lojz.	Kaj ti je, Ančka?! Ančka, zakaj jokaš, zakaj	A
si robec na glavi) Žagar. In kje je ostal	Lojz?	Pečarica.K Streharju ga je vleklo še enkrat	A
gospodinjilo pri nas?! Imam pa že rajša, da gre	Lojz	v Ameriko. Torbarček.Težko vam bo, strina	A
ne pustim! . /\ .. stran 91 . \/ Alenčica.	Lojz	jo ima rad. Pečarica.Naj jo ima.	A
in drobna, kakor otrok. Ona ni kriva, če sili	Lojz	za njo.(Zunaj zaropotajo vozovi.	A
In srečno vrnitev! OSMI PRIZOR Prejšnji.	Lojz	in Strehar, postaren mož, star približno 45	A
let, ali že jako izmučen in izdelan človek.	Lojz.	Skoro zakasnila sva. Pečarica.	A
pamet na bolje obrnila in da ostaneš doma.	Lojz.	Oh ne, ne bom se premislil.Ampak Ančka je jako	A
In piši! Takoj piši, ko prideš tja.	Lojz.	Z Bogom, mati!	A
siliš v nesrečo. Ono dekle ni zate, verjemi.	Lojz.	Pa z Bogom, mati!	A
denarja. Saj se jaz ne jokam, ko vem, da ne bo	Lojz	ničesar zaslužil in dosegel.Razvajen je, moj	A
vseh neprijetnih in mučnih trenutkih. »O,	Lojz	...« je žena zajokala iz odkritega srca, »saj	A
si vrtam in napenjam možgane: hudič vedi, ali	Lojz	kadi ali ne kadi? ...To je pa res pretrapasto	A
« se je začudil, ko je zagledal pismonošo. »	Lojz,	kaj pa je tebe prineslo?« »Tiho, kadar	A
izpraznil kozarec. »Pa naj bo, hudič, še tako črn,	Lojz,	ti se ga nikar ne boj!Če se bo le preveč ščeperil	A
In zdaj odgovarja: »Dragi	Lojz!	Prejela sem Tvoje pismo.	A
hrumeli na soncu. Nenadoma pa se je Hlipov	Lojz	iztrgal iz gruče, skočil na šolsko stopnišče	A
da je tudi tisto davno pomlad, ko je Hlipov	Lojz	pred šolo pozdravil njega in Milico z vzklikom	A
tobačnico, Modrijanka se glasno usekuje, dr.	Lojz	si briše z zlatom obrobljena očala, Almira in	A
ker se vanje upirajo vse oči. Modrijan in dr.	Lojz	takoj razumeta: vas čaka, da se premaknejo s	A
obdržal v zraku nad prepadom. Modrijan in dr.	Lojz	dobro vesta, da jih je Rejc pred vasjo postavil	A
bi drug drugemu očitali cendravost. Hlipov	Lojz	vrže ogorek na tla in razdraženo zarevsa:	A
»Nak! Ne bom se več kisal!« zarohni	Lojz,	spusti svojo težko pest na mizo in nato ropotaje	A
pogledi, kakor bi kdo na sedmini povabil na ples.	Lojz	pa se ne da ugnati. »Ali smo ali nismo	A
Prvi, drugi, tretji, četrti.	Lojz	je pograbil Justino, Temnikarjev Nac Pavlo,	A
. / »Ti kar začni!« zahrope znojni Hlipov	Lojz,	ki se je prisukal mimo z njeno okroglo hčerjo	A
potni obraz. »To se je pa kar prileglo,« reče	Lojz	in se naglo odvrti. Plesalci se začno	A
sesuje na kup.« »Tebi?« se zakrohota Hlipov	Lojz.	»Tvoja hrbtenica je kakor stožje v kopi.«	A
»Že devet! In še je cela!« takoj primakne	Lojz.	»Cela?	A
»Barbaron? Stoj!« ukaže Hlipov	Lojz.	Fantje se spogledajo; oči se vprašujejo	A
vpraševali: nocoj je dovolj poguma. Prvi se oglasi	Lojz:	»Venček, ti kar igraj!	A
veži oglasijo koraki. V vratih se pojavi Hlipov	Lojz,	ki drži Barbarona za ovratnik. »Tukaj	A
stopi, da se te lahko vsi ogledajo!« ukaže	Lojz.	Barbaron se počasi zgane, se pomakne	A
grl hkrati. »Okrogličar, molčite!« resno reče	Lojz.	»Niti besede o nobenem spomeniku!«	A
Nekaj trenutkov tišine. Nato pa	Lojz	razdraženo vpraša: »No, kaj bomo z njim	A
se oddahnejo pri teh besedah. »Ven!« zavpije	Lojz.	Barbaron se strese kakor šiba na vodi	A
odloži harmoniko. Pari se razprše, samo Hlipov	Lojz	obstane sredi izbe.Kar videti je, kako se mu	A
tako lepa primera. »Res je!« pribije Hlipov	Lojz.	»Nekaj nas mora iti na drugi konec vasi, če ne	A
Okrogličar, pojdite z nami,« se oglasi Hlipov	Lojz.	»Gremo!	A
Vas je ukazala!« »Naprej!« zakliče	Lojz	in potegne Justino za sabo. In že gredo	A
« »Policijske ni!« mu odreže besedo Hlipov	Lojz	in takoj izgine v vrtincu.»Vina daj!«	A
zagodrnjal Travnikarjev stric. »Modrijanov	Lojz,	ki je bil prav takrat v Ljubljani proglašen	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani