kuhar (2.535)

242 . / SLUŽABNIK Ej, milostivi gospod, slab	kuhar	bi bil, ki bi še svojih prstov ne znal oblizniti	A
pa se je tisti trenutek približeval debelušni	kuhar	in si otiral roke v bel predpasnik; pogledoval	A
zdijo testenine, gospod arhitekt?« je vprašal	kuhar,	medtem ko so se njegova rdeča lica dobrohotno	A
testenin! Nič več kot žlico,« je samozavestno rekel	kuhar.	Imel je visoko čelo in sive lasé, ostrižene na	A
»Prvovrstna.« »Moj recept,« se je pohvalil	kuhar.	»Všeč mi je predvsem zato, ker je v nji čisto	A
Petnajst let sem bil star. In od takrat sem	kuhar!	« »In se niste vrnili do zdaj?«	A
Večina ne bo nikdar veliko razumela,« je rekel	kuhar	in globoko vzdihnil. »Ker nima časa, da bi mogla	A
vdihava.« »Socialist?« je nepričakovano rekel	kuhar	in si otrl čelo.»Tudi jaz.	A
resnico, gospod arhitekt,« je rekel rdečelični	kuhar	in kimal z glavo; držal je sklenjene roke na	A
mora biti v kuhinji, ko pa je tako zgovoren.	Kuhar	je iz navade spet držal predpasnik v rokah,	A
»In niti še ni konec aprila.« Tedaj se je	kuhar	obrnil, da bi odšel. »Za kdaj naj pripravim	A
»Oprostite, da sem vas motil,« je še rekel	kuhar.	In zdaj je on opazil, da ima močne okovane čevlje	A
azpoloženju. A v kuhinji ni bilo naročil, zato se je	kuhar	počasi sprehodil in nazadnje prisedel k njegovi	A
»Da, delo me čaka.«	Kuhar	je prikimal, a hitro je bolj živo dodal: »A	A
glasni in ju nihče ni mogel slišati. Tedaj se je	kuhar	obrnil, tako da je bilo lepo videti stopničko	A
povejte.« »V škripcih sem,« je rekel rdečelični	kuhar	in potegnil pismo iz žepa.»Gospodar je namreč	A
Ne vem, kako sem si predrznil,« je zamomljal	kuhar	in mel predpasnik.»Tukaj je ženino pismo.	A
nekaj dni ostali, gospod arhitekt,« je rekel	kuhar,	vstal in se ozrl. »Podpisal pa se bom kar jaz	A
Podpis ni pomemben.« Arhitekt je vstal,	kuhar	pa ga je pospremil. In ko sta šla mimo omizij	A
kakih petdeset let. Po poklicu je bil ladijski	kuhar,	a rekel je, da se že dolgo preživlja s hudobijami	A
debelušnim Hansom, ki je bil vratar, kočijaž,	kuhar,	strežnik, sobarica in kar je bilo drugega potreba	A
ker tam kuhajo kakor na velikem semnju. -	Kuhar	pa ni videti slab človek, - je pomirljivo rekel	A
postelje. Okrog mize se je sukal velikanski	kuhar,	ki je bil gol do pasu in tako zalit, da mu je	A
zlate, blagodišeče in vroče čudeže, ki jih je	kuhar	trkljal po svojih širokih dlaneh, ter se hkrati	A
skratka, bila je veličastna in mogočna pipa.	Kuhar	je hitro sprevidel, v kakšnem precepu smo otroci	A
najbolj čudno in nedomače je bilo to, da je	kuhar	iztrgal iz zida edino okno; bilo je brez tečajev	A
loncu iz litega železa pa je cvrčala pečenka.	Kuhar	je takoj odrezal za vsakega zajeten kos in silil	A
- Koliko otrok pa imate?	Kuhar	je stegnil tri debele prste ter jih trikrat	A
sem vprašal.	Kuhar	je obrnil dlan navzdol, jo pritisnil h kolenu	A
suhe otroke s težkimi kamni v rokah - in debeli	kuhar	se mi je zasmilil v dno srca.Vprašujoče sem	A
podrgnil z njimi še ob svojo napeto zadnjo plat.	Kuhar	je zmajeval z glavo spričo tega početja, mu	A
roke povprašal kuharja, če ima kaj pijače.	Kuhar	je prikimal, stopil v vežo, segel v zaboj pod	A
že vsi siti. Pa tudi prostora ni bilo, ker je	kuhar	zasedel vse ognjišče.V zadregi je krilil z mastnimi	A
vonj močnih jedi ju je takoj potegnil naprej.	Kuhar	jima je pokazal hrkajočega oficirja, toda Testen	A
gledali kakor najbolj zanikrne zaplotnike. Tudi	kuhar	ju je gledal zviška in postavil prednju samo	A
Žejna pa še bolj! - je trdo rekel	kuhar	in stopil v vežo po novo pletenko ruma.	A
- Vojak? - je zaničljivo zategnil	kuhar.	- Kakšna vojaka pa sta vidva ?	A
- Bah! ... - je puhnil	kuhar	in zamahnil z roko. - Nič ‘bah’ ... -	A
Pusti ljudi pri miru, pa je, - ga je prekinil	kuhar.	- Pri miru? ...	A
- Eh, kaj se boš cmeril! - je rekel	kuhar	in postavil predenj novo steklenico ruma.- Prej	A
pobrali iz izbe svoje telefone in izginili. Tudi	kuhar	je izginil.Sredi veže je stala samo njegova	A
velikanski mizi, ki je na njej debeli vojaški	kuhar	valjal testo.Njegova siva glava je ležala na	A
velikem kotlu. Torej je res postal partizanski	kuhar.	Na desni strani kotla stojita ob steni Stane	A
25,34. Amen, je rekel župnik Janez, mesar in	kuhar	sta začela razkosavatidehteče kose onega konja	A
mislil na kosilo, kadar se podira svet, ali naj	kuhar	misli na jetrne cmoke, ko pa bo morda že jutri	A
Prosim,« je rekel Mrak, »imate besedo.« Vstal je	kuhar.	»Meni je pravkar nekdo spizdil uro,« je rekel	A
je nedotakljiv, reklo se je: neprikosnoven.	Kuhar	je debel, skladiščnik je bogat, stari arestant	A
in jaz ga pristavljam k ognju.« Kakor izkušen	kuhar	je prestavljal lonce, popravljal drva in prižigal	A
vznemirjala misel, da bo delavcem plačnik in	kuhar	in ne bo imel mimo odurnega gozdarja nobenega	A
vprašanje, tako je bil tudi odgovor slovenski. »	Kuhar.	« »Ali me kaj poznaš?	A
plače in hrane?« »Saj nič ne pomaga,« je rekel	kuhar,	dvignivši rameni. »Kar je v židovskih rokah	A
Sicer pa ljudi lahko pokličem.« »Pokliči!«	Kuhar	je izza kamna potegnil staro trobento in zatrobil	A
razvitim gostim vejevjem listnatega gozda.	Kuhar	je vzel štiri baklje pod pazduho.Po posekanem	A
nenačetega gozda sta prižgala prvo plamenico in	kuhar	je šel naprej, visoko ob strani nesoč plapolajočo	A
pravcati slovenski hudič, ki ga je bil klical	kuhar.	»Tiste marke bi nam odpravili, gospodine Franjo	A
slišal,« je odgovoril inženir, vesel, da mu	kuhar	s pripovedovanjem krati čas. »Bogme na kolena	A
smrt se ne zdi človeku vselej enaka,« je povzel	kuhar.	»Lani je strela ubila dva drvarja, pa me ta dogodek	A
nevoljno obrnil glavo k meni, rekoč: ‚Ne javkaj,	kuhar!	Usojeno mi je bilo, danes poginiti.	A
tega jarka ‒« »Prisežem, da sem ga videl, tudi	kuhar	v Medvedjem Dolu ga je videl tisto popoldne	A
voznika ni bil več Marko Krpica, ampak bivši	kuhar	Mrkezkov Janez od Sv. Frančiška v Savinjski	A
da bi ga ne opravljal, ker jaz kot prejšnji	kuhar	vendar nekaj poznam njegove zavijače in spletke	A
oni je stal, držeč pred seboj polno skodelo.	Kuhar	Krpica jim je nalival prežganko. »Zdravi, bratje	A
prepirajo za tuje proso, a mi se nočemo,« je kliknil	kuhar	Marko, brišoč si nos. »O bratci, precej pridemo	A
pa so v hipu spoznali položaj. Šinil je brat	kuhar	in izginil z usodnima skledama iz obednice pa	A
Saj se mi je smili Tonček, strgan je bil kakor	kuhar	svetega Vida in lačen kakor volk.Rekel je, da	A
grajal, da je neparlamentaren očitek: »Bil si	kuhar!	«Kajti da je neparlamentarno »iznositi privatni	A
život narodnog poslanika«. Pa je takisto kakor	kuhar	morebiti tudi svečenik ali pop privatni život	A
se je Numida vrnil k Radovanu in je postavil	kuhar	takoj za njim vrč vina na pisan prt sredi šotora	A
Segla sta drug za drugim po vrču in pila.	Kuhar	je prinesel večerjo.Godec je odtrgal kos pečenke	A
sva se takoj zapletla v razgovor. On je bil	kuhar	za večjo skupino drvarjev ter je tisti dan kupoval	A
tri dni hoda, in dobimo jo le, kadar mora naš	kuhar	po živež. (Nanj boste tudi pismo naslovili.	A
pojavil nizek in rejen človek. Bil je grofovski	kuhar.	Iz grofovske kuhinje je stregel sodniku.	A
seboj in obrnil ključ. Vrešče je bežal pred njim	kuhar.	Duša je prišel nemoteno na trg.	A
Jaz bom bil, ko bom velik, varuška...« »Jaz pa...	kuhar...	Na električnem štedilniku...	A
prihaja na mizo pri največjih pojedinah.« »In	kuhar	Andrej?« »Kos je bil nalogi svoji!	A
milostivi nadškof je sklenil, da se mi vzame	kuhar	Andrej, ker božjemu hlapcu in polkovniku gologlave	A
kimanjem. »Istotako,« je govoril kardinal, »ni	kuhar	Evstah čisto nič prida.Koliko me ta hinavec	A
»Za vse se kuha v temle enem kotlu.«	Kuhar	je odkril kotel in z veliko zajemalko zajel	A
»Torej niso ob svojem?« »	Kuhar	je povedal, kaj je resnica.Za obutev in obleko	A
streho ne jemljimo klateža!« je svaril. »Brat	kuhar	ga je nasitil, možakar se je spočil, dalje naj	A
zahvalil in bratu vratarju ukazal, naj brat	kuhar	dobro postreže upehanega sla. Gospodje plemiči	A
vsaj kaj slišal, kam se bodo skrili?« »Brat	kuhar	je dejal, da jih bo že Mati božja varovala tam	A
shladila.« Šel je z njimi v gostinsko sobo, brat	kuhar	je brž prinesel jedi, a iz zvonika se je že	A
želodec in oči. Za želodec je skrbel francoski	kuhar.	Pravi francoski kuhar je ponosen umetnik, ki	A
je skrbel francoski kuhar. Pravi francoski	kuhar	je ponosen umetnik, ki uvažuje, da bi svetovna	A
imela drugačno lice, ako bi francosko izobražen	kuhar	ne znal možem, ki varé človeško zgodovino, o	A
zgodovino, o pravem času zvariti prave jedi. Tak	kuhar	tudi poudarja, da so Nemci premagali francoskega	A
jedilni »menu« samo francoska nazivanja. Takšen	kuhar	je stregel Samoradu.Če nemški jezik nima besed	A
in vidna slast pričala, kolik umetnik je bil	kuhar.	Enako trda mi gre s popisom Samoradove očesne	A
sam s seboj zadovoljen. Ali tu ni bil samo	kuhar,	bil je tudi zdravnik in zdravniška vest ga je	A
so se drdrali proti Dolu on, Marička, njegov	kuhar	in sila velik in prekrasno opravljen kazak.	A
Nataša ga je imela posebno na piki. Odredni	kuhar	je bil debel, zavaljen in dobrodušen partizan	A
eksplozijami. Nekoč pa smo sklenili, da bo vsak	kuhar	ali komoraš, ki bo brez povelja stresel hrano	A
za hip pomolčali. Nato je vzdignil roko četni	kuhar.	Za njim je vzdignil roko desetar Šetinc.	A
Vračali se bomo kar čez njive.« Cestni	kuhar	in Šetinc sta prikimala.V vasi so vse križem	A
Šetinc. »Boji se kotla,« je hudomušno pripomnil	kuhar.	Po dolgem prigovarjanju in suvanju se jim je	A
že blizu gozda, ko je zaropotala strojnica.	Kuhar	in Šetinc sta stekla za grm in odgovarjala s	A
sikale krogle. Ko se je ozrl, je videl, kako	kuhar	in Šetinc bežita po golih njivah. Za njima je	A
njim. Na desni strani, kamor sta tekla četni	kuhar	in Šetinc, so treskale bombe. Tonejc pa se za	A
trmoglavi muli ropotali privezani lonci, se je četni	kuhar	ponorčeval. »Tovariš Podržaj, to je sedaj vaš	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani