krošnja (122)

vodi ti srce, ki zunaj njega sam poti ne ve.	Krošnja	smeje krošnji se šumeče, a spodaj se vsak piš	A
svoje globoke prostore, razvejane kakor bujna	krošnja	bukve in udomačene v koreninah, kakor zemlja	A
privoščil, po požirkih vina, ki jih njegova težka	krošnja	ni privoščila v plačilo telesu, ki jo je nosilo	A
plačilo telesu, ki jo je nosilo. »He, Martin	Krošnja,	« je viknil Jurca, ko je prišel k sebi, »kaj	A
in požirek za požirkom. »Treba te je bilo,	Krošnja,	« je dejal Juri. - »Pod teboj se je podrla, koliko	A
človek v resnici ni vedel ali govori Martin ali	krošnja.	»Pod njim se ni zlomila, ne,« je prikimal	A
Lačen pa, lačen,« je resneje dejal Martin.	Krošnja	je kljubovalno molčala.In molčala je, ko je	A
ti, preljuba krošnjica, še prelahka, še pre...	Krošnja	je molčala trdovratno, Juri pa je presekal nežne	A
svojo krošnjo, in v resnici se mu je zdelo, da	krošnja	samozavestno ponavlja: »Kupčujem, kupčujem	A
potlej pregnati naju od tu, kaj, krošnjica?« In	krošnja	sedaj ni molčala.Možu se je zdelo, da govori	A
prišel na Peč Martin. Tako je zavladala na Peči	krošnja	in se utolažila.Ali motila se je, če je mislila	A
Nehvaležnost je plačilo sveta. In stara	krošnja	je občutila to bridko resnico v polni meri,	A
vrgel v podstrešje in se ni zmenil več za njo.	Krošnja	je hotela sprva s kljubovalno molčečnostjo pokarati	A
Za sina! Uboga	krošnja!	Z zavistjo je gledala, kako gine gora, katero	A
zadnjega pretepa. Drugega jutra je v podstrešju	krošnja	notranje radosti in škodoželjnosti drgetala	A
začela polagoma rdeti in se smejati. In tedaj je	krošnja	utihnila.Gospodinja se je ni več bala, in stari	A
je bila žalostna. In ker je sprva dan za dnem	krošnja	podpihovala nežno srce in je zastrupljevala	A
Da bo prodal, je bil rekel. In	Krošnja	se ni šalil.Še tista njiva je bila čista.	A
Pa kaj si ti vedela o tem?« »Potem je prišel	Krošnja.	‘Prodal bom!’ je rekel.	A
zavijem vrat. ‘Ali nimaš neke dekline?’ je rekel	Krošnja.	In prav tedaj si prišla ti, Katra.	A
meni, Lipe!« je šepetala... Tako je odkraljevala	krošnja	na Peči in zakraljevala je izgnana rodovina	A
nič kaj prav ni mogla verjeti. Mlado zelena	krošnja	razglednega bresta je bila vsa ovenčana s pomladanskim	A
vzeli, ker se tebi nič ne smili. - Na panjih je	krošnja.	Brž jo vzemi.	A
nazaj v dolino, od katere je jemal slovo. Težka	krošnja	je stala poleg njega. »Kam pa, Peter?«	A
po nas razpršena prst. Odpremo oči: hruškina	krošnja	pada na prevrnjeni oltar in duhovnika, ki leži	B
Njegova starost je bila ocenjena na 1650 let.	Krošnja	drevesa pokriva kar 1017 m2, obseg debla je	C
udarilo z glavo tako močno, da se ji je stresla	krošnja,	se je še isto leto omožilo.Poskusiti najti kraj	D
deblo. Med podiranjem 30-metrskega drevesa se je	krošnja	ujela med druga drevesa, zato je drevo spremenilo	D
za krmo ali steljo. Zaradi tega se slovenska	krošnja	nikoli ni mogla razrasti...« lahko v reviji	D
predstavnikov DZ, vlade in sodstva Oblastna	krošnja	o veji, na kateri sedijo sodniki Z novelo	D
naseljem Motvarjevci. Med podiranjem dreves se je	krošnja	enega drevesa obesila na drugo drevo, zato ga	D
odločil, da bom pod kostanjem, katerega velika	krošnja	se je prevešala čez gostilniški vrt, počakal	D
nacionalnih držav. Zelo pomembno je, da ima	krošnja	tega drevesa korenine v slovenstvu in slovenski	D
stil pa, kot je slikovito povedal pisatelj, kot	krošnja	oljke: da jo lahko presije sonce in preleti	D
Ko je drevo spodžagal in je začelo padati, je	krošnja	zadela sosednjo bukev, na kateri se je odlomila	D
20. mesto v zahodni Makedoniji, 21. drevesna	krošnja,	22. sijaj, 23. ime pesnice in pisateljice Budau	D
debelo 30 centimetrov, je izruval tako, da je	krošnja	padla na sprednji del avta.Hudo ranjenega voznika	D
pogovora se počasi razceplja in razrašča kakor	krošnja	afriškega drevesa ... Sonja Porle je enciklopedija	D
mogočnim drevesom banyan - ogromno smokvo, katere	krošnja	preseže celo 70 metrov.Nakamal je središče vaškega	D
metrov. Tam nekje zgoraj se ušpiči piramidalna	krošnja,	deblo pri tleh meri kakih dvanajst metrov v	D
ob drevesu, je pravzaprav lipovec ... Mogočna	krošnja,	ki se pne kakih 25 metrov visoko, je v celoti	D
odstranjevanjem podrtih dreves. Pešce je ovirala	krošnja,	ki je padla na pločnik ob kopališču Ilirija	D
ozadju le beckettovsko vsečasna zelena oljčna	krošnja,	pod katere »zavetjem« se klovnovsko feminizirani	D
letni domačin. Sam je bil v gozdu, ko se je	krošnja	drevesa, ki ga je pravkar podrl, zagozdila ob	D
Studenicah je v torek na 68-letnega moškega padla	krošnja	in ga hudo poškodovala. Sveča zanetila požar	D
kulturno okolje. Upanje za naprej pa je, da bi se	krošnja	še bolj razcvetela, da bi bili sadovi na njej	D
in upogibanju skoraj neslišno šepeta sleherna	krošnja	dreves v meni tako ljubem mestu! Ernestina	D
razmeroma zapleteno zgrajena in pregibna hrastova	krošnja	z več premičnimi prizorišči.Obračanje, premikanje	D
centimetrov, tlorisna površina, ki jo pokriva	krošnja,	je velika kar 436 kvadratnih metrov, po izračunu	D
Nekajminutni uvod je scensko prepričljiv.	Krošnja	drevesa je z videoprojekcijo in sivo osvetlitvijo	D
deblo in vrti v njem s svojo čudežno belino,	krošnja	drevesa se vrti kot vrtiljak časa in pripovedi	D
sicer svoji še neprepoznani dvojčici Sieglindi.	Krošnja	se vrti tako, kot se vrti nazaj čas; čas pa	D
tam, kjer se deblo razveji oziroma se začne	krošnja	drevesa.To se lahko zgodi, ker je tam razkrojen	D
posajeno drevo ni efektno, odraslo drevo, kjer ima	krošnja	tudi več kot sto kubičnih metrov listnega volumna	D
značilnosti npr. neustrezna višina. Pri starih se	krošnja	obnavlja, kar obsega vzdrževanja in oblikovanje	D
ni padlo na noben mimovozeč avto. Je pa zato	krošnja	drevesa poškodovala policijsko vozilo.Sreča	D
naravna dediščina, je bil visok 32 metrov, njegova	krošnja	je naredila 700 kvadratnih metrov veliko senco	D
Če jih pustimo rasti, se lahko posuši tudi	krošnja.	Marko Repovž iz podjetja tmGRA, ki je sodelovalo	D
zaživi nekoliko naravneje, pa strogo pravilna	krošnja	ali ravno deblo nimata več pravega pomena.V	D
branijo pred burjo, saj je njihova podolgovata	krošnja	naravno prilagojena močnemu vetru,« je bil ogorčen	D
drevo in se umaknil v zavetje drugega drevesa.	Krošnja	padajočega požaganega drevesa je s sosednjega	D
kasneje kak poltretji meter nad zemljo košata	krošnja.	Nekateri vrhovi segajo že spet kakih dvajset	D
ponoči žari kot velika razkošna zelena drevesna	krošnja.	Nekoč je bilo namreč predvideno, da bi staro	D
Njegov padec z višine 40 metrov je ublažila	krošnja	neke lipe, točneje veja v obliki storža, ki	D
ob hišah. Zanj je značilna gosta listopadna	krošnja	in bogato razvejane, tik pod površino tal razrasle	D
drugačnih energij. Danes se še vedno pojavlja	krošnja,	a narisana le s tušem, brez barve.Vse je bolj	D
dni je pri Urhu že moralo biti veselo, kajti	krošnja	lipe, ki so jo zasadili v čast westfalskega	D
pripoveduje z barvami in pri tem ne razmišlja ali je	krošnja	drevesa v naravi zelena ali vijolična.Stojan	G
gledalke in gledalci, čas je za Milijonarja.	Krošnja,	zadnji odgovor.Odgovor je pravilen.	G
tiste štiri ure, to nič ni pomenilo. To je ta	krošnja,	na katero se je material navezal, tukaj gor	G
drevesce, ampak staro celih dvesto let. Njegova	krošnja	je zaradi pomanjkanja svetlobe dežnikaste oblike	G
primerek smreke, ki je rasla v senci. Njena	krošnja	je dežnikasta.Če tako drevo pride na svetlobo	G
senčenju sprosti, se spremeni njegova oblika.	Krošnja	dobi bikonično obliko, kot da je sestavljena	G
Njen stas krasi ozka, simetrična in globoka	krošnja.	In vidna posebnost: da se ukoreninja s pritlehnimi	G
pinij, teh markantnih iglavcev, pri katerih se	krošnja	kot dežnik razprostira nad visokim deblom, Pirenejski	P
trup, skelet - reakcije, odzivi, navade	Krošnja	glava z oprsjem in rokami Veje roke, prsti	P
v posodi še lepši od mandarinovca. Njegova	krošnja	je gostejša, listje manjše in čvrsto, cvetov	P
brez vej, više je dobro in somerno oblikovana	krošnja.	Takšno drevo je bilo tri- do petkrat presajeno	P
že nizko pri tleh, iz več debel sestavljena	krošnja	pa se na široko razporedi.Značilna je razdelitev	P
gozdov, ki poraščajo pobočja Himalaje. Mlada	krošnja	ima obliko preslice ‐ ne rastline preslice,	P
V Sloveniji smo je vajeni samo v primorju.	Krošnja	libanonske cedre kmalu izgubi mladostno stožčasto	P
vodoravno oziroma plosko razširijo. Zaradi tega je	krošnja	slikovita, a jo ogroža moker sneg, ki vsakih	P
nesmiselnost in greh. Šele na prosti travni površini	krošnja	zares pride do veljave.Če je pred cedro vodno	P
Dobro uspeva tudi v senci.	Krošnja	odraslega gabra meri v širino deset metrov.	P
. Ni sicer tako ozek kot jagned, vendar je	krošnja	zelo drugačna kot pri navadnih gabrih.Veje rastejo	P
višino počasneje od običajnega gabra. Ob tem je	krošnja	videti skladna in drevo je podobno drevesu.	P
navadne katalpe je slikovito v vseh letnih časih.	Krošnja	je po obliki kot poletni oblak: zaobljena, toda	P
metre. Na tej višini se nato razvije sploščena	krošnja;	z vsakoletnim obrezovanjem jo lahko obdržimo	P
je drevesce dobro privezano k čvrstemu kolu.	Krošnja	zraste tako hitro, da se lahko drevo brez opore	P
'Aurea'. Pri tej je listje rumenozeleno in	krošnja	nižja in širša kot pri navadni zeleni obliki	P
Predvsem je pregovorno vitka. Ozka	krošnja	je ne le slikovita, temveč na majhnem vrtu tudi	P
vej še vedno v loku dvigajo navzgor. Nastane	krošnja,	ki je trajno stožčasta in trajno zelena do tal	P
trajno stožčasta in trajno zelena do tal. Gosta	krošnja	ima še eno odliko: srebrnkast lesk, ki ga daje	P
lahko prikrajšamo stranske veje, da postane	krošnja	gostejša.Ne moremo pa rasti uravnavati s škarjami	P
uravnavati s škarjami leto za letom, ker sicer	krošnja	izgubi naravni videz. Za tiste, ki bi radi majhno	P
in dvajsetimi metri višine, pri čemer doseže	krošnja	deset do petnajst metrov širine ‐ kadar ji življenjskega	P
sicer pomeni dežnikasta, saj se neomejevana	krošnja	razraste v široko polkroglo s premerom štirih	P
lanskih vej pustijo samo kratke čepe. Tako ostane	krošnja	kroglasta in široka dva do tri metre.Zmanjšati	P
pomladiti je mogoče tudi starejše primerke, ker se	krošnja	dobro obnavlja.Poleg pritlikavosti ima sorta	P
zraste deset do petnajst metrov, a ostane njena	krošnja	široka le tri do pet metrov.Ker bomo o njej	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani