kmetje (8.242)

krotko svinjo in šel za njo s planin v dolino.	Kmetje	so ga zasačili in ubili. FRIDERIK To kmetje	A
Kmetje so ga zasačili in ubili. FRIDERIK To	kmetje	zmirom delajo. HERMAN Očaku Abrahamu je Bog	A
smrt. Z desne in leve hite posamezni meščani,	kmetje,	fratri. ARON To je delo patra Melhijorja	A
razjarjeno mravljišče. Vse je proti nam, meščani,	kmetje,	bičarji in še berači. Sodniki zro v Veroniko	A
... v deželi je malo hrane, prisilni odkup,	kmetje	skrivajo, črna borza, cel hudič ... ne morete	A
MERTLIC: Jaz se ne bi smejal. To so	kmetje.	Nje je treba prepričati.	A
dobrote in skazujete dobrote tudi drugim. Glejte,	kmetje	prihajajo v mesto; eni ne vedo, kam bi se obrnili	A
NACE, kmet KMETICA KRČMAR	Kmetje,	kmetice, delavci PRVI AKT	A
Ne krvi!	Kmetje	ga sunejo v stran in silijo proti Jermanovemu	A
KANTORJEV OSKRBNIK KANTORJEVI GOSTJE	KMETJE	Vrši se jeseni, v malem trgu Betajnovi	A
KANTOR: Kaj hočem, jaz ga nisem ubil -	Kmetje	stopijo bližje ŽUPNIK: In ravno po tistem	A
Ampak.	Kmetje,	ki vse doma pridelajo, bi lahko več plačali	A
Saj res. Le kaj so mu	kmetje	napoti. Reveži so.	A
Kaj smo mi proti njemu?	Kmetje.	Velika čast za mene je, da pride, in celo, da	A
Učitelj. Dva voznika,	kmetje,	kmetice, fantje, dekleta in otroci. Prvo dejanje	A
človek toliko otrok kakor mi. Košir. Saj ste	kmetje	in ne kočarji ali gostači kot nas eden. Zavrletovk	A
človek kakor vsak drug, enak drugim. Tukaj ste	kmetje,	polu-kmetje, kočarji, gostači, delavci in dninarji	A
trobenta. Iz kegljišča in iz hiše prihite fantje,	kmetje,	ženske in dekleta ter odhajajo proti desni.	A
... « A	kmetje	v baržunu in svili? Tam v sénci kraj njive sod	A
Ha-ha, bratje, sram me je, a res je!	Kmetje	to so, delavci, seljaki, Tí slovenski in hrvaški	A
/ . / stran 145 . / Tí slovenski in hrvaški	kmetje;	Ljud umazan krati nam pravíce, Posvečene od	A
neče domov. Kaj mari sodnik pa, kaj mari mi	kmetje.	S komolcem oprt sam na mizi slonim in mislim	A
pas ‒ in drevje to ‒ kako bogato! O srečni	kmetje,	srečna vas! Pa, oh, ‒ kaj se temni nebo?	A
Za zdravnika trati denar ta bedak, ko ga še	kmetje	ne kličejo nikoli.« »Nikoli ne boš več videl	A
delavstva ob progi in cesti je oživelo tudi polje;	kmetje	so spravljali zadnje pridelke, drugod obdelovali	A
Hči Tona mu krčmari. Vozniki se ustavljajo,	kmetje	z živino ali mrtvim blagom; sosedje prihajajo	A
frdamanih Ciganih, oni pa so se uprli kakor modri	kmetje	neizkušenemu agronomu.Mi nismo Cigani, so rekli	A
vsi odprti na jezersko stran, ker so gardski	kmetje	poskusili zgraditi limonove nasade v zidovju	A
precej visoka steklena poslopja. Spomladi pa	kmetje	šipe snamejo, da se limone sončijo in zorijo	A
za široke plasti začelo drugačno življenje. A	kmetje	bodo vendarle morali rediti govedo in čistiti	A
od morja, ker so slovenski ribiči hkrati tudi	kmetje,	ki obdelujejo vinograde.« »Kako, pri vas imate	A
mečkač, kakor ga je zmerjala žena. Zato ga	kmetje	niso marali na dnino.Ostajal je doma in pazil	A
hudih besed. Tiste dni so se vrnili še trije	kmetje	domov, toda prišli so skoraj neopaženo.Vsa vas	A
Prvo jesensko jutro.	Kmetje	se bodo zbrali pri Rejcovem vrtu, ki je	A
klop pri koritu vsa posuta z rdečimi lističi.	Kmetje	se stiskajo na ozkem prostoru med koritom in	A
maresciallo Palumbo se umaknejo na desno gredo.	Kmetje	se bližajo v dolgi vrsti. S težkimi koraki se	A
gredice, da se izpod njega posvetijo iskre.	Kmetje	se zganejo, poštarju pa rdečica zalije obraz	A
kjer so bile mize pregrnjene z belimi prti.	Kmetje	so morali postajati v temačni veži, kjer ni	A
branil državo? V poglavitni meri delavci in	kmetje,	to je res.Toda kam naj sedaj spravijo te ljudi	A
Pomladi pa so tam tako lepe.	Kmetje	orjejo in sadijo.Gologlavi so in bosi.	A
Vriskajo in pojo; vsi vedo, v planine ženejo.	Kmetje	se že enkrat ozro za svojim živinčetom in voščijo	A
tiste čase dokaj predrzne, zato so ga starejši	kmetje	pokarali: »Tomaž, ne kliči hudiča!«	A
in črn kruh. Bel je pekovski, ki mu pri nas	kmetje	in delavci pravijo sapa, ker nič ne zaleže,	A
Okouinokou je v naši vasi še danes živ. Kadar koli se	kmetje	srečajo in tarnajo, da pečejo kruh samo dvakrat	A
jadrala nad poljem. Letela je proti vasi, in	kmetje,	ki so slišali strel, so zdaj stali sredi travnikov	A
Bili so lastniki vse zemlje.	Kmetje,	ki so jo obdelovali, so bili torej njihovi tlačani	A
edini dan, ko oči lahko uživajo delo rok - in	kmetje	se morajo pač ozirati po polju, kjer žito že	A
pri srcu. Razgledal se je po dolini navzgor:	kmetje	so se odpravljali s polja, na zeleni trati za	A
čebele zadnjo pašo po teh belih rjuhah in da se	kmetje	s skrbljivimi očmi ozirajo po nebu, ter se boje	A
na glas in s posmehom odgovoril: »Tepec, ker	kmetje	še niso pokosili otave.«Saj je vendar videl	A
počasi tudi na vasi, vraž glede živine pa se	kmetje	ne bodo še tako kmalu iznebili. Ko se	A
In Ferjan je posekal oreh.	Kmetje	so toliko časa nergali, dokler niso karabinjerji	A
košnjo in več njiv, porušili so tudi štiri hiše.	Kmetje	so dvignili cenilce na svoje stržke, jih pitali	A
iz gnoja se je kadilo kakor iz kadilnice.	Kmetje	so premetavali stare izsušene pluge in jih oblivali	A
videli. Tudi po njivah se je kadil gnoj - in	kmetje	so hodili z daljšimi, samozavestnejšimi koraki	A
zmožnost in svojo moč - in ta ponos razodevajo tudi	kmetje	z omalovaževalnim obnašanjem pri težkem delu	A
miza in debele matične knjige. Kadar stopijo	kmetje	v to sobo, stopajo z občutkom, da so zagrešili	A
Vsako leto prejmete dvaindvajset pršutov. qqqqq	qqqqq	qqqqqKar pa se cerkve tiče, imajo tudi tam bogatini	A
gospodar, tako napreden, da so ga starokopitni	kmetje	imeli za brezverca. In tudi on je rad bral,	A
kolesa, na vzvode in na jermene. Bogaboječi	kmetje	njegovih naprav niti videti niso hoteli, češ	A
Modrijan, ko bo umrl, ne bo imel večjega ... Da,	kmetje	so trde skorje, kakor je trdo življenje, toda	A
komolce ter je z grozo v očeh gledal v kuhinjo.	Kmetje	so ga le s silo zadržali na mizi.Šele Hotejec	A
živ. Vse mrgoli, se giblje in vre: partizani,	kmetje,	kmetice, starci, otroci; glasno govorjenje,	A
Od daleč so korakali tudi ljudje:	kmetje	in bajtarji, trgovci in obrtniki, kramarji in	A
ju‐u‐hu‐u ju‐hu‐hu‐hu‐huj...«	Kmetje	so ga dohitevali in prehitevali, a vendar so	A
imam in ta bo prava!« »Res?« so se začudili	kmetje.	»Kako boš pa umrl?«	A
»Aha! Aha!« so z razumevanjem prikimali	kmetje,	nato pa so prijazno vprašali:»Kaj pa Jelčica	A
»Aha! Aha!« so zategnili	kmetje	in zdaljšali korak. »Tantadruj, ali	A
glasno zacingljalo v ostro jutro. »Saj res!« so	kmetje	spet zadržali korak. »Koliko pa si jih že nabral	A
zvončkljali.« »O, to bo pa res lepo!« so pritrdili	kmetje	in spet zdaljšali korak. »Tantadruj	A
krajcarček, da boš lahko dobro izbral,« so rekli	kmetje	in mu stisnili nekaj drobiža. »Tantadruj	A
»Saj boš! Saj boš!« so pritrdili	kmetje	in zdaj prav odločno zdaljšali korak, da bi	A
pšenice ali ajde iz kozolca v kozolec. Kadar so ga	kmetje	kasneje srečali in godrnjali zaradi takih norčij	A
je bil trden kakor čer. Mimo njega so hodili	kmetje	in bajtarji, trgovci in mešetarji, stari in	A
in so v zakajenih gostilnah pili in hrumeli	kmetje	in bajtarji, trgovci in obrtniki, hlapci in	A
pri nas tistim trem dlakam, ki jih nekateri	kmetje	puščajo pod spodnjo ustnico, in mu razlagal	A
glavi. Fantje si molče prižigajo cigarete,	kmetje	pipe, a bajtarji, dninarji garači in stari hlapci	A
Vse hlače bezljajo za njo. Še veliki	kmetje	bi jo vzeli za ženo, ona pa nič in nič; suče	A
da so lahko navzoči pri tako redkem dogodku.	Kmetje	počasi postavljajo noge čez visoki, oglodani	A
bolestno ponovi izgubljeni bajtar. »Hm?« pihnejo	kmetje	skozi nos in se obrnejo k Žuželjčevki, ki se	A
Uuu! ...« »Hm?« vprašujoče zmignejo	kmetje	in se začno odmikati k steni. »Tako	A
nobene krave več. »Napela se je, kaj?« vprašajo	kmetje.	»Preparjene trave se je najedla?«	A
Kar táko pokopljimo, kar táko!«	Kmetje	se zasučejo.Razkropijo se po vasi, pa so v trenutku	A
»Hitro in zmeraj!« zanerga Zavoglar. »	Kmetje	derejo kravo in lokajo žganje, midva, bajtarja	A
Jur, poskoči in se takoj priziblje s škafom.	Kmetje	splaknejo kožo, jo odnesejo za hišo ter jo tam	A
zavrte s svojimi ženami. Prišli so starejši	kmetje,	ki se stiskajo v kuhinji in pijejo žganje in	A
V izbi skoraj nihče ne zine. Stari	kmetje	v kuhinji pa hočejo biti za vsako ceno neskrbni	A
krepko jelo!« »Hahaha!« se zakrohotajo stari	kmetje,	kakor bi se jim vračale mlade moči.In res se	A
kotov prešerno in široko. Oglašajo se vsi stari	kmetje,	ki iz kuhinje pritiskajo v izbo k mladini ter	A
vsi zeleneči. V rano jutro so se izgubljali	kmetje.	Tu pa tam se je kdo ustavil in pogledal za avtomobilo	A
sirarna, prinašajo maslo samo še starokopitni	kmetje	in pobožne bajtarice, ki se vztrajno bore proti	A
spominih. Nekdaj, za njegovih mladih dni, so jo	kmetje	kaj poredkoma jemali v misel, pa tudi takrat	A
potrkal na prva vrata in zaprosil za delo.	Kmetje	so takrat potrebovali delavcev in Bernarda niso	A
Seveda.	Kmetje	naj bi se posluževali pri obdelovanju zemlje	A
kmalu našli na vasi kanone, s katerimi bodo	kmetje	odganjali vrabce!Da! -	A
stoje tu pred nami, so sami zapeljanci, nezreli	kmetje	in delavci.Mar mislite, da bi sami prišli do	A
profesorji, rejci malih živali, pleskarji,	kmetje,	duhovniki, vojaki, lukarji, mesarji, uradniki	A
rekel: Jaz sem en zimski gozd v novembru.	Kmetje	tega niso razumeli, nekdo je rekel, da to najbrž	A
njim, vsi sodniki in zdravniki, stražniki in	kmetje,	vsa poštena soseščina, mož v črnih oblačilih	A
zlasti ne zaradi škorpijonovega olja, ki so ga	kmetje	na Kranjskemdrago prodajali in je bilo vanj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani