nova beseda iz Slovenije

kmetje (8.242)


krotko svinjo in šel za njo s planin v dolino.      Kmetje      so ga zasačili in ubili. FRIDERIK To kmetje  A
Kmetje so ga zasačili in ubili. FRIDERIK To      kmetje      zmirom delajo. HERMAN Očaku Abrahamu je Bog  A
smrt. Z desne in leve hite posamezni meščani,      kmetje,      fratri. ARON To je delo patra Melhijorja  A
razjarjeno mravljišče. Vse je proti nam, meščani,      kmetje,      bičarji in še berači. Sodniki zro v Veroniko  A
... v deželi je malo hrane, prisilni odkup,      kmetje      skrivajo, črna borza, cel hudič ... ne morete  A
MERTLIC: Jaz se ne bi smejal. To so      kmetje.     Nje je treba prepričati.  A
dobrote in skazujete dobrote tudi drugim. Glejte,      kmetje      prihajajo v mesto; eni ne vedo, kam bi se obrnili  A
NACE, kmet KMETICA KRČMAR      Kmetje,      kmetice, delavci PRVI AKT   A
Ne krvi!      Kmetje      ga sunejo v stran in silijo proti Jermanovemu  A
KANTORJEV OSKRBNIK KANTORJEVI GOSTJE      KMETJE      Vrši se jeseni, v malem trgu Betajnovi  A
KANTOR: Kaj hočem, jaz ga nisem ubil -      Kmetje      stopijo bližje ŽUPNIK: In ravno po tistem  A
Ampak.      Kmetje,      ki vse doma pridelajo, bi lahko več plačali  A
Saj res. Le kaj so mu      kmetje      napoti. Reveži so.  A
Kaj smo mi proti njemu?      Kmetje.     Velika čast za mene je, da pride, in celo, da  A
Učitelj. Dva voznika,      kmetje,      kmetice, fantje, dekleta in otroci. Prvo dejanje  A
človek toliko otrok kakor mi. Košir. Saj ste      kmetje      in ne kočarji ali gostači kot nas eden. Zavrletovk  A
človek kakor vsak drug, enak drugim. Tukaj ste      kmetje,      polu-kmetje, kočarji, gostači, delavci in dninarji  A
trobenta. Iz kegljišča in iz hiše prihite fantje,      kmetje,      ženske in dekleta ter odhajajo proti desni.  A
... « A      kmetje      v baržunu in svili? Tam v sénci kraj njive sod  A
Ha-ha, bratje, sram me je, a res je!      Kmetje      to so, delavci, seljaki, Tí slovenski in hrvaški  A
/ . / stran 145 . / Tí slovenski in hrvaški      kmetje;      Ljud umazan krati nam pravíce, Posvečene od  A
neče domov. Kaj mari sodnik pa, kaj mari mi      kmetje.      S komolcem oprt sam na mizi slonim in mislim  A
pas ‒ in drevje to ‒ kako bogato! O srečni      kmetje,      srečna vas! Pa, oh, ‒ kaj se temni nebo?   A
Za zdravnika trati denar ta bedak, ko ga še      kmetje      ne kličejo nikoli.« »Nikoli ne boš več videl  A
delavstva ob progi in cesti je oživelo tudi polje;      kmetje      so spravljali zadnje pridelke, drugod obdelovali  A
Hči Tona mu krčmari. Vozniki se ustavljajo,      kmetje      z živino ali mrtvim blagom; sosedje prihajajo  A
frdamanih Ciganih, oni pa so se uprli kakor modri      kmetje      neizkušenemu agronomu.Mi nismo Cigani, so rekli  A
vsi odprti na jezersko stran, ker so gardski      kmetje      poskusili zgraditi limonove nasade v zidovju  A
precej visoka steklena poslopja. Spomladi pa      kmetje      šipe snamejo, da se limone sončijo in zorijo  A
za široke plasti začelo drugačno življenje. A      kmetje      bodo vendarle morali rediti govedo in čistiti  A
od morja, ker so slovenski ribiči hkrati tudi      kmetje,      ki obdelujejo vinograde.« »Kako, pri vas imate  A
mečkač, kakor ga je zmerjala žena. Zato ga      kmetje      niso marali na dnino.Ostajal je doma in pazil  A
hudih besed. Tiste dni so se vrnili še trije      kmetje      domov, toda prišli so skoraj neopaženo.Vsa vas  A
Prvo jesensko jutro.      Kmetje      se bodo zbrali pri Rejcovem vrtu, ki je  A
klop pri koritu vsa posuta z rdečimi lističi.      Kmetje      se stiskajo na ozkem prostoru med koritom in  A
maresciallo Palumbo se umaknejo na desno gredo.      Kmetje      se bližajo v dolgi vrsti. S težkimi koraki se  A
gredice, da se izpod njega posvetijo iskre.      Kmetje      se zganejo, poštarju pa rdečica zalije obraz  A
kjer so bile mize pregrnjene z belimi prti.      Kmetje      so morali postajati v temačni veži, kjer ni  A
branil državo? V poglavitni meri delavci in      kmetje,      to je res.Toda kam naj sedaj spravijo te ljudi  A
Pomladi pa so tam tako lepe.      Kmetje      orjejo in sadijo.Gologlavi so in bosi.   A
Vriskajo in pojo; vsi vedo, v planine ženejo.      Kmetje      se že enkrat ozro za svojim živinčetom in voščijo  A
tiste čase dokaj predrzne, zato so ga starejši      kmetje      pokarali: »Tomaž, ne kliči hudiča!«  A
in črn kruh. Bel je pekovski, ki mu pri nas      kmetje      in delavci pravijo sapa, ker nič ne zaleže,  A
Okouinokou je v naši vasi še danes živ. Kadar koli se      kmetje      srečajo in tarnajo, da pečejo kruh samo dvakrat  A
jadrala nad poljem. Letela je proti vasi, in      kmetje,      ki so slišali strel, so zdaj stali sredi travnikov  A
Bili so lastniki vse zemlje.      Kmetje,      ki so jo obdelovali, so bili torej njihovi tlačani  A
edini dan, ko oči lahko uživajo delo rok - in      kmetje      se morajo pač ozirati po polju, kjer žito že  A
pri srcu. Razgledal se je po dolini navzgor:      kmetje      so se odpravljali s polja, na zeleni trati za  A
čebele zadnjo pašo po teh belih rjuhah in da se      kmetje      s skrbljivimi očmi ozirajo po nebu, ter se boje  A
na glas in s posmehom odgovoril: »Tepec, ker      kmetje      še niso pokosili otave.«Saj je vendar videl  A
počasi tudi na vasi, vraž glede živine pa se      kmetje      ne bodo še tako kmalu iznebili. Ko se  A
In Ferjan je posekal oreh.      Kmetje      so toliko časa nergali, dokler niso karabinjerji  A
košnjo in več njiv, porušili so tudi štiri hiše.      Kmetje      so dvignili cenilce na svoje stržke, jih pitali  A
iz gnoja se je kadilo kakor iz kadilnice.      Kmetje      so premetavali stare izsušene pluge in jih oblivali  A
videli. Tudi po njivah se je kadil gnoj - in      kmetje      so hodili z daljšimi, samozavestnejšimi koraki  A
zmožnost in svojo moč - in ta ponos razodevajo tudi      kmetje      z omalovaževalnim obnašanjem pri težkem delu  A
miza in debele matične knjige. Kadar stopijo      kmetje      v to sobo, stopajo z občutkom, da so zagrešili  A
Vsako leto prejmete dvaindvajset pršutov. qqqqq     qqqqq     qqqqqKar pa se cerkve tiče, imajo tudi tam bogatini  A
gospodar, tako napreden, da so ga starokopitni      kmetje      imeli za brezverca. In tudi on je rad bral,  A
kolesa, na vzvode in na jermene. Bogaboječi      kmetje      njegovih naprav niti videti niso hoteli, češ  A
Modrijan, ko bo umrl, ne bo imel večjega ... Da,      kmetje      so trde skorje, kakor je trdo življenje, toda  A
komolce ter je z grozo v očeh gledal v kuhinjo.      Kmetje      so ga le s silo zadržali na mizi.Šele Hotejec  A
živ. Vse mrgoli, se giblje in vre: partizani,      kmetje,      kmetice, starci, otroci; glasno govorjenje,  A
Od daleč so korakali tudi ljudje:      kmetje      in bajtarji, trgovci in obrtniki, kramarji in  A
ju‐u‐hu‐u ju‐hu‐hu‐hu‐huj...«      Kmetje      so ga dohitevali in prehitevali, a vendar so  A
imam in ta bo prava!« »Res?« so se začudili      kmetje.     »Kako boš pa umrl?«   A
»Aha! Aha!« so z razumevanjem prikimali      kmetje,      nato pa so prijazno vprašali:»Kaj pa Jelčica  A
»Aha! Aha!« so zategnili      kmetje      in zdaljšali korak. »Tantadruj, ali  A
glasno zacingljalo v ostro jutro. »Saj res!« so      kmetje      spet zadržali korak. »Koliko pa si jih že nabral  A
zvončkljali.« »O, to bo pa res lepo!« so pritrdili      kmetje      in spet zdaljšali korak. »Tantadruj  A
krajcarček, da boš lahko dobro izbral,« so rekli      kmetje      in mu stisnili nekaj drobiža. »Tantadruj  A
»Saj boš! Saj boš!« so pritrdili      kmetje      in zdaj prav odločno zdaljšali korak, da bi  A
pšenice ali ajde iz kozolca v kozolec. Kadar so ga      kmetje      kasneje srečali in godrnjali zaradi takih norčij  A
je bil trden kakor čer. Mimo njega so hodili      kmetje      in bajtarji, trgovci in mešetarji, stari in  A
in so v zakajenih gostilnah pili in hrumeli      kmetje      in bajtarji, trgovci in obrtniki, hlapci in  A
pri nas tistim trem dlakam, ki jih nekateri      kmetje      puščajo pod spodnjo ustnico, in mu razlagal  A
glavi. Fantje si molče prižigajo cigarete,      kmetje      pipe, a bajtarji, dninarji garači in stari hlapci  A
Vse hlače bezljajo za njo. Še veliki      kmetje      bi jo vzeli za ženo, ona pa nič in nič; suče  A
da so lahko navzoči pri tako redkem dogodku.      Kmetje      počasi postavljajo noge čez visoki, oglodani  A
bolestno ponovi izgubljeni bajtar. »Hm?« pihnejo      kmetje      skozi nos in se obrnejo k Žuželjčevki, ki se  A
Uuu! ...« »Hm?« vprašujoče zmignejo      kmetje      in se začno odmikati k steni. »Tako  A
nobene krave več. »Napela se je, kaj?« vprašajo      kmetje.      »Preparjene trave se je najedla?«   A
Kar táko pokopljimo, kar táko!«      Kmetje      se zasučejo.Razkropijo se po vasi, pa so v trenutku  A
»Hitro in zmeraj!« zanerga Zavoglar. »     Kmetje      derejo kravo in lokajo žganje, midva, bajtarja  A
Jur, poskoči in se takoj priziblje s škafom.      Kmetje      splaknejo kožo, jo odnesejo za hišo ter jo tam  A
zavrte s svojimi ženami. Prišli so starejši      kmetje,      ki se stiskajo v kuhinji in pijejo žganje in  A
V izbi skoraj nihče ne zine. Stari      kmetje      v kuhinji pa hočejo biti za vsako ceno neskrbni  A
krepko jelo!« »Hahaha!« se zakrohotajo stari      kmetje,      kakor bi se jim vračale mlade moči.In res se  A
kotov prešerno in široko. Oglašajo se vsi stari      kmetje,      ki iz kuhinje pritiskajo v izbo k mladini ter  A
vsi zeleneči. V rano jutro so se izgubljali      kmetje.     Tu pa tam se je kdo ustavil in pogledal za avtomobilo  A
sirarna, prinašajo maslo samo še starokopitni      kmetje      in pobožne bajtarice, ki se vztrajno bore proti  A
spominih. Nekdaj, za njegovih mladih dni, so jo      kmetje      kaj poredkoma jemali v misel, pa tudi takrat  A
potrkal na prva vrata in zaprosil za delo.      Kmetje      so takrat potrebovali delavcev in Bernarda niso  A
Seveda.      Kmetje      naj bi se posluževali pri obdelovanju zemlje  A
kmalu našli na vasi kanone, s katerimi bodo      kmetje      odganjali vrabce!Da! -   A
stoje tu pred nami, so sami zapeljanci, nezreli      kmetje      in delavci.Mar mislite, da bi sami prišli do  A
profesorji, rejci malih živali, pleskarji,      kmetje,      duhovniki, vojaki, lukarji, mesarji, uradniki  A
rekel: Jaz sem en zimski gozd v novembru.      Kmetje      tega niso razumeli, nekdo je rekel, da to najbrž  A
njim, vsi sodniki in zdravniki, stražniki in      kmetje,      vsa poštena soseščina, mož v črnih oblačilih  A
zlasti ne zaradi škorpijonovega olja, ki so ga      kmetje      na Kranjskemdrago prodajali in je bilo vanj  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA