kekca (431)

Seveda v sošolko. Igrali smo	Kekca.	Ona je bila Mojca, jaz pa Kekec.	A
profesorica Ana, ki je izbrala vlogi Mojce in	Kekca.	Nekoliko pa sva se potrudila tudi sama.	A
ob šestih, dobre tri ure po končani vaji za	Kekca.	Ob tri četrt na šest sem bil že v gozdu	A
je med igro nesmrtno zaljubila v korajžnega	Kekca...	Takoj sem ji odgovoril:	A
padeš na nos! Ali sem Kekec, od pokojnega	Kekca	potomec, al′ kaj!Ali me je že bilo v kateri	A
Otroci so prenehali peti. Obstopili so	Kekca,	pa so pričeli klicati: »Kekec, o, Kekec!Daj	A
Jerica le s kratkimi besedami, se je oprijela	Kekca.	Oklenila se je njegove roke, pa ga je vprašala	A
bratec Gregec, ki so ga pa imenovali vsi za	Kekca;	prišla je sestrica Tinka. Rada ju je imela Jerica	A
kri v žilah. Prestrašeni sta gledali smelega	Kekca,	ki je drvel proti prepadu.Že sta videli nesrečo	A
piščalke, pa tudi pesmi ni znal nihče razen	Kekca.	Jerica ga je vsa vesela poslušala in je skoraj	A
otroka, da se jima kaj ne pripeti! Posebno na	Kekca	pazi!«‒ Tako je rekla mati.	A
je prvo gorko. Ovbe ‒ neprijetno je zaščemelo	Kekca	po hrbtu, toda zajavkal ni.Še bolj se je sklonil	A
bele snežnike, ki so bili vsi lepi in mirni. Pa	Kekca	niso zanimali.Zanimal ga ni niti črn hrošč,	A
culico in se je nasmehnila, ko je zagledala	Kekca.	Kekec jo je nekaj časa gledal in je molčal.	A
je povesila za trenutek glavo in vzdihnila.	Kekca	pa je pričelo v grlu dušiti, da ni mogel izpregovoriti	A
muljavo in se obrnila proti domu. Zasukala je	Kekca	in ga pognala proti paši.»Da si mi tiho!« je	A
Razvezal se jim je jezik, in pričeli so govoriti.	Kekca	sta minili tista žalost in pobitost, ki sta	A
čebljala tam v grmovju, kakor da bi oponašala	Kekca.	»Pa si rekel, da pridejo ptičice,« je očitala	A
skrbelo vedno bolj. Ne zaradi sebe, ampak zaradi	Kekca	in Tinke.Hitela je nazaj po poti, pa je prišla	A
kar slepo naprej in so ves čas molčali. Tudi	Kekca	je pričelo skrbeti, zato je postal slabe volje	A
ker misli, da je ona iz hudobnosti zavedla	Kekca	in Tinko.V skrbeh je in vsa obupana, ker se	A
domislila, da bi nemara to ne bilo dobro za	Kekca	in Tinko.Morda bi se možje razhudili, pa bi	A
Morda bi se možje razhudili, pa bi zgrabili	Kekca	in Tinko. Bog ve, kaj bi storili z njima?Nemara	A
gledala od strani, pa se ni več bala. Samo za	Kekca	in Tinko se je bala, ker je mislila, da pojdejo	A
svoje večerje v culico, ker se je domislila	Kekca	in Tinke.O, gotovo sta tudi lačna!	A
mesec naravnost v šupo. Jerica je zagledala	Kekca	in Tinko, ki sta mirno in trdno spala na mehkem	A
Jerica, ker se je res bala. O, poznala je dobro	Kekca,	pa je vedela, da Kekec gotovo stori tako, kakor	A
je dobro vedela, da divji lovec zasači tudi	Kekca	in Tinko, ako pride v šupo.Zato pa je naglo	A
visoko. Če bo hitela na vso moč, pride kmalu do	Kekca	in Tinke, ki še gotovo sladko spita.O, samo	A
Hvala bogu ‒ še ta košček goščave, pa pride do	Kekca	in jokajoče Tinke.In konec bo trpljenja in velikih	A
Jerica je stopila v šupo in brskala po senu. A	Kekca	in Tinke ni bilo nikjer. Jerico je zaskrbelo	A
da je odmevalo doli z visokih snežnikov. A	Kekca	in Tinke ni bilo nikjer. In Jerica se je tako	A
Bridko je ihtela in jokala. O, saj je vedela, da	Kekca	in Tinke ni več.Bog ve, kaj se jima je pripetilo	A
vedela več, v katero smer naj gre, da dohiti	Kekca	in Tinko, ki sta se gotovo zopet izgubila v	A
naravnost v šupo je sijalo in na obraz zaspanega	Kekca.	In Kekec se je dvignil ter otresel bilke s sebe	A
A njegov trud je bil zaman. Pa vendar to	Kekca	ni spravilo v slabo voljo. Šel je okrog in krog	A
92 . / Stopil je bil na skale in zagledal	Kekca	in Tinko.Zasmejal se je na ves glas in zaklical	A
ali ne vidiš, da se dela že noč? O, Kekec!«	Kekca	je obšla taka slabost, da ni mogel več držati	A
stran 101 . / Toda povsod me kličejo samo za	Kekca.	Kaj vem zakaj!	A
vsega. S svojimi velikimi rokami je zgrabil	Kekca	okrog pasu, da je deček kar zastokal. Izpustil	A
je ves dan blodila po črnem gozdu in iskala	Kekca	in Tinko.Klicala je tako dolgo, da je postala	A
že vsak kotiček v divjem zagorskem svetu. A	Kekca	in Tinke nikjer!‒ In Jerica se je razžalostila	A
mislila je na skrbi, ki tarejo zdaj mačeho, ker	Kekca	in Tinke že dva dni ni od nikoder.Pa Jerica	A
hudobnosti je malopridna Jerica zvabila Tinko in	Kekca	v gore, pa ju je pustila tam, da sta zašla kdove	A
bi storila. Prepričana je bila, da ne najde	Kekca	in Tinke nič več.Sam bog ve, kaj se jima je	A
pomagati. Pa moram v vas po ljudi, da poiščejo	Kekca	in Tinko, če nista že prišla domov.Da ni tega	A
zarana se napoti domov po ljudi, da poiščejo	Kekca	in Tinko. A če sta nesrečna otroka prišla domov	A
Tiste trenutke je pozabila na dom; pa tudi na	Kekca	in Tinko je pozabila. Samo to je mislila, da	A
postelji. Zbudila se je ravnokar in je gledala	Kekca,	ki si je stresal zaspanec z oči. »Kaj je, Kekec	A
se mu dolgi brki kar tresli. Potrepljal je	Kekca	po rami in mu je dejal: »Ne boj se, Kekec! Tinkari	A
Škripalo je pod nakovanimi čevlji, da se je	Kekca	kar polastila srčna radost.Onkraj snežišča je	A
že plazil po drugi steni. To pa je razjezilo	Kekca	tako, da je kar pesti stisnil in zavpil: »Ali	A
»Kaj tisto! Samo če najdem spet	Kekca	in Tinko, pa bom zadovoljna ...Saj ste mi obljubili	A
« »Poiskala bom	Kekca	in Tinko,« je odvrnila Škrlatica. »Le bodi brez	A
padla žlica iz roke. »Pojedel ju bo divji mož,	Kekca	in Tinko bo pojedel ...O, pomagajte, gospa!	A
skrbelo, kaj bo s Kekcem in z malo Tinko. O, za	Kekca	se ni bala.Prepričana je bila, da Kekec ni žalosten	A
ki godrnja tam za mizo in ga grdo gleda. Za	Kekca	se Jerica ni bala; bala se je samo za ubogo	A
je ustavila. Sedla je na kamen pa mislila na	Kekca	in Tinko.Na mačeho je mislila, ki zdaj doma	A
oči. . / . / stran 145 . / O, kako naj reši	Kekca	in Tinko? Kako naj ju privede domov in kako	A
bi čakala, kdaj se prikaže vrh njega Kekec. A	Kekca	ni bilo. Samo vila Škrlatica je prišla k njej	A
Glej ga no ‒ Prisanka! Pa še ne pozna	Kekca,	resnično ga še ne pozna. Če bi ga poznal, bi	A
tudi zapiskal je nanjo. A kar hipoma je prijel	Kekca	za ramo in rekel: »Ti, Kekec, prodal mi boš	A
le počakaj, ti divja zverjad! Ti še ne poznaš	Kekca!	« Kekec je pobral velik šop slame in ga zvezal	A
O, le uidi! Zdaj poznaš	Kekca	in se ga boš spominjala vse življenje ... Hehe	A
Kaj naj storim? Najbolje je, da počakam	Kekca.	Kekec ti zna vse, pa bo tudi znal potolažiti	A
prišel! A sonce še ni prišlo do srede neba, in	Kekca	še ne bo tako kmalu ... * * * Lep je bil vrt,	A
poslušala. In hipoma se je spet domislila	Kekca	in Tinke ter uboge mačehe, ki vzdihuje zdaj	A
ne bo grdo gledala, ampak ljubila jo bo kakor	Kekca	in Tinko ... O, da bi bilo tako, kot pravi Škrlatica	A
tolkel po kolenih, tako se je smejal. Zgrabil je	Kekca	in ga je dvignil visoko v zrak.‒ »Prevejanec	A
proti svoji hiši. Celo to je pozabil, da bi	Kekca	postavil na tla. Kar na roki ga je nesel vso	A
ga, Škrlatica!« je dejal naposled in dvignil	Kekca	do stropa.»Prevejanec ti je, da mu ga ni enakega	A
Prisanek se je še enkrat zakrohotal in postavil	Kekca	na tla.‒ »Zdaj ne kaže nič drugega, kakor da	A
v roke zdaj, ko moram zaradi tega prebitega	Kekca	podreti zid?Kaj praviš, vila Škrlatica?«	A
sem bila zaradi tega, izgubila sem Tinko in	Kekca	... Jerica, Jerica ...«	A
gledal, samo gledal. Pastir Mišnjek je zrl na	Kekca	s svojimi drobnimi, zvitimi očmi.Njegova dolga	A
zemljo in se je zarežal še enkrat. Udaril je	Kekca	po rami, prav pošteno ga je udaril, da se je	A
smrekovem lubju se je širil naokrog, da se je	Kekca	polastila vesela razigranost.Pa si ni mogel	A
razločevala in je zavila navkreber po strmini. A	Kekca	to ni vznemirilo niti najmanj. Čvrsto je stopal	A
palico naravnost v orla. »He, rad bi pojedel	Kekca	za večerjo ‒ o, seveda, seveda ...Če bi bil Kekec	A
Čakaj, zagodem ti táko, da se boš spominjal	Kekca,	dokler boš živ ... Čakaj, ti nemarnež! O, le počakaj	A
skakale po skalovju. Pa se boš spominjal na	Kekca	in boš vedel, kdaj si ga napadel kot razbojnik	A
Hej, orliček! Zapomnil si boš	Kekca	in se mu boš umaknil za devete gore ... Glejte	A
ki ima trideset krvavih šap?« je spreletelo	Kekca.	»Mogoče se pa pastir Mišnjek vendarle ni lagal	A
pogledal, če me res sreča tista mačka?« ‒ A	Kekca	ni bilo strah in tudi preplašil se ni.Mirno	A
se je okrenil in je odšel s trate tja v gozd.	Kekca	niti videl ni, Kekca, ki je ležal tam na višini	A
odšel s trate tja v gozd. Kekca niti videl ni,	Kekca,	ki je ležal tam na višini in si je zatiskal	A
glavo in je zaihtela še huje, ko je zagledala	Kekca.	»O, moja mucika!« je zaihtela.	A
ravnokar poslovila z življenjem. Uprla je v	Kekca	svoje žalostne oči in je dejala: »Da, poginila	A
zagodrnjal. »Pa se veseliš, da še nocoj pograbiš	Kekca	... Hehe, če se ti le pustim, če se ti le pustim	A
veverice s smrek ... Hehe, Bedanec! Ti še ne poznaš	Kekca,	prav nič ga ne poznaš.« In Kekec se je obrnil	A
A nihče mu ni odgovoril. Strah se je polotil	Kekca,	da se mu je srce kar skrčilo.Planil je v izbo	A
‒ A uboga mati je zajokala in je rekla, da	Kekca	ni doma.Bedanec je pa rogovilil in rogovilil	A
rogovilil. Vso hišo je pretaknil in ker ni našel	Kekca	nikjer, je pa šel in je pograbil mater.Pa tudi	A
jim bo. . / . / stran 35 . / A to vse zaradi	Kekca,	zaradi njegove norčavosti in tistih neumnih	A
odvedel ponoči naše ljudi, samo zaradi nesrečnega	Kekca	je bil ponoči tukaj.O, Volkec, zakaj se nisi	A
slišiš, Bedanec?« Mož je gledal razjarjenega	Kekca	in se je še vedno držal za brado.Naposled pa	A
ti si, Kekec?« je izpregovoril in je pograbil	Kekca	za vrat.»Mislil sem, da si paglava miška.	A
je zanko na drugem koncu vrvi in je potegnil	Kekca	za sabo.Deček se je zadržal z vso silo in je	A
cmeril, kot se drugi paglavci? Ne poznate še	Kekca,	in mogoče vam bo še žal, da ga ne poznate ...	A
neprestano za dolgo brado, pa se ni menil prav nič za	Kekca.	To pa je Kekca razjezilo še bolj.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani