nova beseda iz Slovenije
stran 203 . / OSEBE FRANC | JOŽEF | FELICITA PRVO DEJANJE Velika | A |
Enako kot prej. Pride | Jožef. | FRANC spet odneha: Nič se ne da. | A |
FRANC spet odneha: Nič se ne da. | JOŽEF | se bliža s kratkimi, previdnimi koraki: Nazadnje | A |
FRANC: Zebe te. | JOŽEF: | Malo me res. FRANC: Pa malo potelovadi. | A |
FRANC: Pa malo potelovadi. | JOŽEF | s težavo telovadi: Spodaj v veži sem včasih | A |
FRANC: Dobro da te kdo ni videl. | JOŽEF: | Sem presneto pazil. FRANC: Bi te še prebutali | A |
FRANC: Bi te še prebutali. | JOŽEF: | Zmeraj pa me tudi ne prebutajo. FRANC: Če | A |
Noben bog ti ne bi vzel dol tistih batin. | JOŽEF: | Zakaj moram biti zmeraj ravno jaz v veži.Ni | A |
prebutajo, kadar delaš počepe v tuji veži. | JOŽEF: | Saj me niso prebutali. FRANC: Pa bi te lahko | A |
FRANC: Pa bi te lahko, ker nisi previden. | JOŽEF: | Previdnost je mast božja. FRANC: Spet se | A |
FRANC: Spet se pritožuješ. | JOŽEF: | Nič se ne pritožujem. FRANC: Seveda se pritožuje | A |
FRANC: Seveda se pritožuješ. | Jožef | užaljeno utihne, Franc si še enkrat brez uspeha | A |
FRANC: Ne morem si sezuti škornja. | JOŽEF: | Zakaj bi si ga pa sezul? FRANC: Zato, ker | A |
FRANC: Zato, ker me žuli. | JOŽEF: | A žulj? FRANC: Ne žuli me »a žulj?«, ampak | A |
kar s škornji na nogah, pa so me ožulili. | JOŽEF: | A med spanjem? FRANC: A med spanjem, ja! | A |
slišal, da bi koga ožulil škorenj med spanjem? | JOŽEF: | Ne. FRANC: No, pa si zdaj slišal. | A |
Zmeraj se naredi pozneje. | JOŽEF: | Po korakanju, to že. FRANC: Pozneje pač. | A |
FRANC: Pozneje pač. | JOŽEF: | Morda pa se ti je sanjalo, da si korakal. | A |
Svet je resničen in škorenj resnično žuli. | JOŽEF: | Ker. FRANC: Kaj »ker?« | A |
FRANC: Kaj »ker?« | JOŽEF: | Svet je resničen, ker škorenj resnično žuli | A |
FRANC: Kaj pa sem jaz drugega rekel? | JOŽEF: | Ti si rekel in. FRANC razburjeno: Zakaj | A |
zakona piše, da se mora reči ker, ne pa in. | JOŽEF: | Rekel bi, da to ni juridično vprašanje. FRANC | A |
Človeku ponudiš prst, on pa hoče in roko. | JOŽEF | pomirljivo: Dobro, oprosti.Ne bom več rekel | A |
človek človeka prej zlomiti, preden ga prepriča? | JOŽEF: | Zato, ker ... umolkne. FRANC: Sem prav | A |
FRANC: Sem prav slišal? | JOŽEF: | Ja, ampak bil je lapsus linguae ... skuša naglo | A |
FRANC: Bi ti res to storil? | JOŽEF: | Z največjim veseljem. FRANC: Čisto zares | A |
FRANC: Čisto zares? | JOŽEF: | In z zadovoljstvom. Franc sede na posteljo | A |
Franc sede na posteljo in iztegne nogo. | Jožef | vzame škorenj med svoja stegna, s hrbtom obrnjen | A |
FRANC: Upam, da se ti ne bi zdelo poniževalno. | JOŽEF: | Pomagati človeku v stiski ni nikoli poniževalno | A |
moral bom nekoliko pritisniti s tole nogo. | JOŽEF: | Kar pritisni.Nič, kar je človeškega, mi ni tuje | A |
nikoli ne bova sezula. Škorenj se sezuje, | Jožef | se zvali po tleh. FRANC: Oprosti ... in | A |
FRANC: Oprosti ... in hvala. | JOŽEF | vstane in mu izroči škorenj: Ni za kaj. | A |
FRANC: Res hvala. | JOŽEF: | Res ni za kaj. FRANC: Je, je. | A |
FRANC: Je, je. | JOŽEF: | Ni, ni. FRANC miga s prsti: Kako je to | A |
FRANC miga s prsti: Kako je to lepo. | JOŽEF: | Če človek pomaga človeku. FRANC: Če škorenj | A |
FRANC: Če škorenj več ne žuli. | JOŽEF | se pretegne in zazeha: Zdaj bi pa lahko malo | A |
Nisva zato tukaj, da bi počivala. | JOŽEF: | Zakaj pa sva tukaj? FRANC: Zato, da bi delala | A |
FRANC: Zato, da bi delala. | JOŽEF: | Saj res.Na Godovskem? | A |
FRANC: Na primeru Godot. | JOŽEF: | Godot?Zaradi mene je lahko tudi Godovič. | A |
FRANC: Ali pa Godin. | JOŽEF: | Ali pa Godotenstein. Franc odvije žarnico | A |
Potisne Jožefu daljnogled v roke. | Jožef | ga naravnava. FRANC: Prvo nadstropje, | A |
FRANC: Prvo nadstropje, tretje okno z leve. | JOŽEF: | Iz veže se lepše vidi. FRANC: Tisto z rozetami | A |
FRANC: Tisto z rozetami naokrog. | JOŽEF: | Je pa tukaj bolj udobno. FRANC: Tam, kjer | A |
FRANC: Tam, kjer odpada omet. | JOŽEF: | In nič ne smrdi in nič ne piha. FRANC: Vidiš | A |
FRANC: Vidiš? | JOŽEF | odstavi daljnogled od oči: Ne. FRANC: Kako | A |
FRANC: Kako da ne vidiš ? | JOŽEF: | Saj vem na pamet.Odkar pomnim, gledam v to okno | A |
Dvanajst krat štirideset. | JOŽEF | spet gleda: Kako lepa dioptrija.Samo nekoliko | A |
je megleno, tole kolesce moraš vrteti. | Jožef | dolgo gleda in vrti kolesce. FRANC: Zdaj | A |
FRANC: Zdaj končno vidiš? | JOŽEF: | Ja, zdaj pa vidim. FRANC: Kaj? | A |
FRANC: Kaj? | JOŽEF: | Temo. FRANC: Počakati morava, da bo prižgal | A |
FRANC: Počakati morava, da bo prižgal luč. | JOŽEF: | Odkar pomnim, je še ni prižgal. FRANC: Prižgal | A |
Saj na to čakava, ni res? | JOŽEF: | Ampak za to, da vidiva, kdaj se bo prižgala | A |
FRANC: Z daljnogledom se več vidi. | JOŽEF: | Večje okno? FRANC: Ne samo večje okno. | A |
se noter, vidi se skozi okno, vidi se v. | JOŽEF: | Vidi se, zakaj je v stanovanju. FRANC: Kaj | A |
FRANC: Kaj pripravlja. . / . / stran 212 . / | JOŽEF: | Kaj naklepa. FRANC: Kaj skriva. | A |
FRANC: Kaj skriva. | JOŽEF: | Kaj hoče. FRANC: Vse, vse se vidi. | A |
FRANC: Vse, vse se vidi. | JOŽEF: | Sliši se pa ne? FRANC: Tudi sliši se, ampak | A |
FRANC: Tudi sliši se, ampak to je drug sektor. | JOŽEF: | Se mi je zdelo. FRANC: Kaj se ti je spet | A |
FRANC: Kaj se ti je spet zdelo? | JOŽEF: | Da obstaja še kaj drugega, prepričan pa nisem | A |
Franc zagrne zaveso, prižge luč. | JOŽEF: | Kaj sem že hotel reči? FRANC: Pomisli malo | A |
FRANC: Pomisli malo. | JOŽEF: | Ja, da sem lačen. FRANC: Že spet. | A |
FRANC: Že spet. | JOŽEF: | Saj še nisem bil. FRANC: Zmeraj si lačen | A |
FRANC: Zmeraj si lačen. | JOŽEF: | Ni me treba prepričevati.Siti lačnega ne razume | A |
pomislim, se mi res nekoliko smiliš, tovariš | Jožef. | Hlad je spodaj v veži, prepih skozi kosti. | A |
Hlad je spodaj v veži, prepih skozi kosti. | JOŽEF: | In lakota. FRANC: Ti bi moral biti v toplicah | A |
natančno pomislim, ne pa v zalezovanju Godota. | JOŽEF: | Toplice nič ne pomagajo lačnemu želodcu.Toplice | A |
elegantno kretnjo ponudi. Izvoli, tovariš | Jožef, | miza ponuja. JOŽEF: Hvala, tovariš Franc | A |
Izvoli, tovariš Jožef, miza ponuja. | JOŽEF: | Hvala, tovariš Franc, res ni treba. FRANC | A |
FRANC: Je treba, je. | JOŽEF: | Ni treba, ni. FRANC: Nič poniževalnega ni | A |
nese čez prostor in jo vljudno ponudi Jožefu. | Jožef | se nalahno prikloni, vzame z dvema prstoma. | A |
FRANC: Prosim. | JOŽEF: | Hvala. Franc gre in prinese še košček | A |
FRANC: Prosim, prosim. | JOŽEF: | Hvala, hvala. Franc natoči kozarec z žganjem | A |
kozarec z žganjem, vzame tretjo rezino salame. | Jožef | vzame z dvema prstoma.Franc mu ponudi še kozarec | A |
z dvema prstoma. Franc mu ponudi še kozarec, | Jožef | ga ne more vzeti, saj ima v rokah salamo.Franc | A |
salamo. Franc mu pokaže, naj da salamo v usta, | Jožef | to napravi in vzame ponujeni kozarec,Francu | A |
Zamenjata kozarca. | JOŽEF: | Pardon. FRANC: Pardon. | A |
FRANC: Pardon. Franc mu prinese cel krožnik, | Jožef | hlastno jé. JOŽEF: Hvala za zaupanje. | A |
prinese cel krožnik, Jožef hlastno jé. | JOŽEF: | Hvala za zaupanje. FRANC: Res ni za kaj. | A |
Kako dolgo pa nisi jedel? | JOŽEF: | Sendvičev mi je zmanjkalo že drugi dan. FRANC | A |
FRANC: Preveč si bil požrešen. | JOŽEF: | Čaj pa sem še imel.Nekaj časa jé, potem se | A |
FRANC: Godota. | JOŽEF: | Godina.Ponoči je bilo dobro, kadar nisem oprezal | A |
Ali misliš, da se to zbira podnevi? | JOŽEF: | Kdo zbira? FRANC: To. | A |
Opozicija. | JOŽEF: | Rekel si, da je sam, da se je sam zaprl v stanovanje | A |
Takšna je moja izkušnja. | JOŽEF: | A ja? FRANC: Ja. | A |
je bilo, tam zadaj za kantami, kaj podgan? | JOŽEF: | Prav nobene, najbrž zaradi deratizacije ... | A |
Nemarnost pa taka. | JOŽEF: | Ne na tla, name.Jaz sem namreč čepel zadaj za | A |
FRANC: Sreča, da ni vsula golaža. | Jožef | užaljeno umolkne. FRANC: No, kaj je zdaj | A |
kaj je zdaj, nadaljuj ... kaj je bilo potem? | JOŽEF: | Nič ni bilo. FRANC: Pa menda ja nisi užaljen | A |
menda ja nisi užaljen zaradi tega golaža? | Jožef | trmasto molči. FRANC: Kaj pa sem takega | A |
Sursum corda, tovariš Jože. | JOŽEF: | Nič sursum corda.Jaz imam revmo in stal sem | A |
Svet je resničen, škornji so resnični. | JOŽEF: | Lahko bi enkrat tudi zamenjala.Meni škornje | A |
naravnost in odkrito: ali res nisi nič jedel? | Jožef | odkima. FRANC: Prav nič, niti mrvice kruha | A |
FRANC: Prav nič, niti mrvice kruha? | JOŽEF: | Razen čaja. FRANC postaja slabe volje: Ne | A |
tako dolgo ne more živeti samo od čaja. | Jožef | strmo gleda predse. FRANC spet nežneje | A |
opogumljajoče: Ni treba skrivati pred menoj. | JOŽEF | obotavljivo: Sem jedel ... kak košček solate | A |
FRANC: Iz kante ali tisto, kar je padlo čez? | JOŽEF: | Tisto. FRANC: Zaradi vitaminov, kaj? | A |
FRANC: Zaradi vitaminov, kaj? | JOŽEF: | Ja. FRANC: Nesnaga. | A |
FRANC: Nesnaga. | JOŽEF: | Oplaknil sem jo s čajem. FRANC: Solato? | A |
Kjer je golaž, so tudi podgane. | JOŽEF: | Ni bilo golaža in ni bilo podgan. FRANC: | A |
FRANC: Ne bodi prepirljiv. | JOŽEF: | Jaz se borim za resnico. FRANC: Dobro, so | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |