grozdje (1.166)

Sèm so se jeseni znosile tudi polne brente,	grozdje	se je sesulo v kadi na vozovih; sprešalo se	A
Narcisoidnost trenutka ‒ zver, ki je breja aprila.	Grozdje	ptičjih melodij ‒ renesansa posajenih upov.	A
parole zvočnikov meša svoj glas: »Ljuba hči!	Grozdje	zori, pridi ga brat!« Nasmehnem se rahlo in	A
budim, duše budim. . / . / stran 45 . / Sladko	grozdje	je boljše od sanj. Orangutan, dober dan.	A
Topli in jasni Topli in jasni in tihi so dnevi,	grozdje	zori, joj, med brajdami, med brajdami že listje	A
Bratec moj ... Kadar pa pride sveti Mihal,	grozdje	bo zrelo, tam ga bom bral. Bratec moj ...	A
milo bilo?« »Kaj bi meni milo bilo, kad je	grozdje	sladko bilo!« [ Suhor ] Lepe	A
žet′. Prišel bo svet′ Mihal v naše gorice,	grozdje	′mo prešali, pili ′mo vince. Prišel bo svet	A
Drugače pa je ves iz teras, na katerih zori	grozdje.	Kakor tukaj pri vas, približno, samo da je dosti	A
spomladi - v jeseni pojdem, ko bo sadje in	grozdje	dozorelo; v jeseni - spomladi pojdem, ko bo	A
kisla in nezrela vina, ker je bila pozeba, ki je	grozdje	tako posmodila, kot bi ga ogenj ožgal.Odložil	A
sveta, ki ga čutim, razpadajo. Ko začnem zobati	grozdje.	DO BAJTE OB REKI	A
drobnim okroglim sadjem, v poltemi je videti kot	grozdje	ali debel ribez, vendar ni grozdje in ni ribez	A
videti kot grozdje ali debel ribez, vendar ni	grozdje	in ni ribez.Delovna soba je tako majhna, da	A
sprva misli, da je v skodeli nekakšno sadje,	grozdje	ali ribez, zdaj z grozo, ki jo komaj premaguje	A
doda: Vseeno je, ali gre za človeške oči ali	grozdje	ali ribez.Hotel sem doseči učinek in domišljija	A
Rozalka tako čemerno in kislo kakor gorenjsko	grozdje.	Z Jurijem ni govorila nič in z drugimi tudi ne	A
takoj spoznal za ono, ki je v logu prodajala	grozdje:	bila je Mana.»Pripravi se, starec,« se obrne	A
Nesla sva bila z Marjeto v oprtnih košéh enkrat	grozdje	v Trst.Nazaj grede mi je bila pa ona zbolela	A
vljudno potrebo, da mi razodene, da je v kartonu	grozdje.	Opazil sem, da je bil karton brez dna, zato sem	A
naprej klobase in sir in jabolka in ribe in suho	grozdje.	Stanku so se cedile sline: ko bi imel denar!	A
jerebice, melone, dateljne, murve in posušeno	grozdje.	Teodora je velela, naj se vojaki vrnejo domov	A
mizico, v kateri je bilo vdelano iz dragih kamnov	grozdje,	oljke in cvetje, je Teodora velela, naj vsi	A
o znamenitem grškem umetniku, ki je naslikal	grozdje	tako verno, da so ga prišli vrabci zobat.	A
se je postrani ozrl na vinograd, pa je zorelo	grozdje.	To so bili časi, da je bil človek lahko po pravici	A
in na masleni kruh, na jabolka in breskve in	grozdje;	pozabil je na veliko obljubo gospoda Edvarda	A
celo kar naravnost, da sem jabolka klatil in	grozdje	kradel, predno sem te snubil!“ Nasmejala	A
spominja na rdeče dišeče pomaranče in na črno	grozdje.	Ali njen glas je bil že raskav - vse tiste uboge	A
vedno zeleneč in neprestano rodeč raznobojno	grozdje.	Ali tu pred vhodom sem ugledal tebe, starčka	A
monštranca z belo hostijo, a obdajalo jo je	grozdje	v isti velikosti, kakor so ga nekdaj prinesli	A
sije solnce milije in da zori po holmih rumeno	grozdje.	Ko bom gledal v sreči te kraje, bom dajal slavo	A
bodi! Smole je vprežen in zobati mora sladko	grozdje	sladke ljubezni.Jaz pa, kakor veš, tudi nisem	A
zjutraj in zvečer naj ne zardeva!« »A kakor	grozdje	bodi, polno sladkosti ‒ a spet ne kakor grozdje	A
grozdje bodi, polno sladkosti ‒ a spet ne kakor	grozdje,	ki ga obirajo veseli ptiči!« »Lahko bo izbirala	A
jedmi. Najbolj jim je ugajalo sladko posušeno	grozdje.	Kar sprijemale so se ustnice.	A
polnolične deklice nabirajo lepo, dozorelo	grozdje	v svoje posode, šegavo zdaj in z glasnim smehom	A
mizico iz uljnjaka pred klopco postavila, kruh in	grozdje	tjakaj položila, še vina in dva kozarca prinesla	A
lisjak!« smejal se je sodnik. »Pa tisti ‒ ki je	grozdje	ogledaval!« pristavi notar. »Pivo je izvrstno	A
med visokimi brajdami, po katerih je zorelo	grozdje.	Župnik je razkazoval prijatelju vasi in sela	A
je toča, potolkla vsa živila na polju in vse	grozdje	v goricah ter poškodovala vinske trte vsaj za	A
nikjer na svetu ni mu šlo tako v slast nobeno	grozdje,	ne vipavsko ne ogrsko in celó ne sloveče grozdje	A
grozdje, ne vipavsko ne ogrsko in celó ne sloveče	grozdje	meransko.In to mu bode rad verjel, kdor je tako	A
mnogokako vinsko jagodo; a to priča samo, da	grozdje	ni moglo biti tako kislo, kakor so ga bili razvpili	A
krasoti: drevje se je šibilo pod obilnim sadjem in	grozdje	je zorelo gospodu Mirodolskemn v posebno veselje	A
polne grozdja skoraj noter do podstrehe; in	grozdje,	sicer tako zvesto hranjeno in branjeno, bilo	A
debela kakor žrd, listje ji ni nikdar usahnilo in	grozdje	je dozorevalo na nji brez razločka letne dobe	A
‒ »Tudi, če jih hočejo.« ‒ »Tudi potico in	grozdje?	«‒ »Seveda tudi.«	A
zlasti breskve, smokve, marelice, laške hruške in	grozdje.	Ali teh in takih slastic si ni kupovala za svoj	A
ugrabil trto. Radoveden jo je usadil in, ko je	grozdje	zacvetelo in tako lepo zadišalo, je mislil,	A
hčere, vnuke in pravnuke svojim ljubčkom cvetoče	grozdje.	Ker so jih ljubile tako prisrčno, so jim prinesle	A
jim prinesle vsak cvet, katerega so dobile.	Grozdje	ni moglo po takem nikoli dozoreti in vino je	A
prisojni gorici vinograd in zobal z rodovino	grozdje;	kar niso mogli pojesti, pa je stlačil in pridelal	A
Kristus se ji je smilil. Ponudila mu je svoje	grozdje,	da se okrepča.Kristus si je utolažil z njim	A
ne bom pospeševal pijanosti in razuzdanosti;	grozdje	bom gospodarjem tako varoval, da bodo lahko	A
trudil, da je trsje pozeblo, Peter je pošiljal na	grozdje,	ko je cvetelo (v drugi polovici rožnika), pogubljivi	A
Neusmiljeni hlapci sv. Urbana so krivi, da	grozdje	le malokdaj prav dozori in da so bogate vinske	A
god se praznuje tiste čase leta, ko so trte in	grozdje	v največji nevarnosti, da jih ne pokonča vreme	A
hudiček zaredi, ki se rad v glavo zakadi? (Trs,	grozdje,	mošt, rumeno vino, pijanost.) ◆ Mati je bila	A
bingelj-bingelj, sina pa kliče cingelj-cingelj? (	Grozdje,	ki binglja na trti, vino, ki se kliče cingljaje	A
obešen, sin po svetu hodi pa ljudi moti? (Trta,	grozdje,	vino.) ◆ Mati stoji, sin visi, vnuk pa teče	A
Mati stoji, sin visi, vnuk pa teče? (Trta,	grozdje,	vino.) ◆ Če me ni, me želi, če me dobi, me	A
je bil obešen, sina pa so za Boga spoznali? (	Grozdje,	vino v sv. zakramentu.) ◆ Dokler sem cel, me	A
razmesarijo, postanem hrust, da ves svet premagam? (	Grozdje,	vino.) ◆ Jaz sem največji hudodelec na svetu	A
sinov sin pa roge in marsikoga pobode? (Trta,	grozdje,	vino.) ◆ Fant junak, starec za devet junakov	A
prebiti brez mene na nobeni svatbi in veselici? (	Grozdje,	vino.) ◆ Martinček cviček, Urbanček pijanček	A
in lep vinograd. ◆ Trta iz pota poganja in	grozdje	na žuljih zori. ◆ Vinograd pa potrebuje trojno	A
zakramentu). ◆ Trta rodi perje ‒ delo pa	grozdje.	◆ Trta mora imeti eno oko več nego človek.	A
dobro vino, ako se ne zmeša vsaj dveh vrstá	grozdje.	(N. pr. belina in črnina.) ◆ Olje samo se	A
Dolenjci svoja vina in po pravici, ali žal, da	grozdje	malokdaj prav dozori ‒ dobre vinske letine so	A
Brez dela ne da Bog nič, ustvaril je pšenico in	grozdje,	ali potico in vino si morajo ljudje sami narediti	A
dnevi, je dozorelo v njegovem domačem kraju	grozdje,	novino poskušajo veseli kmetje in prepojo v	A
dnevi, je dozorelo v njegovem domačem kraju	grozdje,	novino poskušajo veseli kmetje in prepojo v	A
opravičuje sveti Peter. »Ampak zobala bi najboljše	grozdje,	samo če bi ti hotel in rekel, da naj vzraste	A
pridelovali na vrtu, pa mleko, jajca, kokoši, sadje in	grozdje.	Živelo se je s tem.	A
slavni krajcar hrušk, ona pa je hotela imeti	grozdje.	In kmet se je je usmilil in ji dal grozdja, ker	A
negibno snov? Baje neki Bavarec naredi tako, da	grozdje	dozori; gospod Gervais je premaknil sončnico	A
In vsakič je bilo vse tako lepo postreženo.	Grozdje	in fige, razvrščeni na imenitnem modernističnem	A
živel takšno popolno življenje. Ideološko kislo	grozdje.	Žalostno in trpko je bingljalo.	A
Lenarili sva in poležavali na blazinah, jedli	grozdje	in se igračkali z lasmi.Na sebi sem imela živo	A
njihovih sadovih jih boste spoznali. Se mar	grozdje	obira s trnja ali smokve z osata? Takó vsako	A
rekel: »Zamahni s svojim ostrim srpom in oberi	grozdje	z zemeljske trte, ker so njene jagode dozorele	A
svojim srpom po zemlji ter obral zemeljsko trto,	grozdje	pa je vrgel v veliko kad božjega srda. Kad so	A
zrezke, solate z olivnim oljem, goveje juhe,	grozdje,	ki je baje prav tam najslajše daleč naokoli	B
brez nagobčnika ne sme v vinograd, kadar je	grozdje	zrelo, in čuvaj ga ima pravico ustreliti.Naši	B
dela po vinogradih; ker je zaljubljen v sladko	grozdje,	s taco pripogiblje trte in klesti z njih sladki	B
s sladkim in sočnim sadjem, najrajši zoblje	grozdje	po vinogradih; pozimi je pa vsaka jagoda dobra	B
starejšim okrasnim motivom, kakor so akant,	grozdje,	angelske glavice ipd., ki so imeli še mistični	B
zares razveseli šele jeseni, ko dozori njeno	grozdje,	polno sladkega temnega soka.Zdaj je, kar se	B
nekako racionalizirati. To storijo tako, da	grozdje	obtožijo kislosti, kakor lisica v basni.Esperanto	B
siri in olivami, pa kompot, nekakšne baklave,	grozdje	in lubenica in potem še čaj (Turki za kavo skoraj	B
Glavno sadje so čudovita jabolka, sladko drobno	grozdje	in marelice. Jedli smo s prsti desne roke, vendar	B
spotikal ter potem pobegnil iz doline. Nabiral je	grozdje,	so razložili Kalaši, to ni nič narobe, vsak	B
še, mi bomo odločili, kdaj bo. Res je, da je	grozdje	že zrelo, vendar živine še ni s hribovskih pašnikov	B
energija je pošla, takrat sem se spomnil na	grozdje.	Kako je bilo dobro.	B
časa zvilo, še posebej tedaj, ko sem obiral	grozdje.	Grabila me je jeza, da moram početi taka dela	B
sem šel na dieto. Dva tedna sem jedel samo	grozdje.	Tako sem za povrh še privarčeval, pa še za telo	B
svojim gospodarjem, ko mi je prepovedal nositi	grozdje	pod pipo.Bal se je, da mu bom vsega pojedel	B
da so zadnji čas poletne suše manj hude.	Grozdje	so trgali nekoč okoli 23. septembra, zdaj pa	C
moč deli, / Tolaži naše želje. Otrokom sladko	grozdje	da, / Možem pa dobro vino; / Za vsakega veselje	C
vinsko trgatev pa so imeli tam plese. Imeli so	grozdje	obešeno, eden je biv policaj.Če so kakšnega	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani