gozdiča (72)

vrsti za kositev, tik za vasjo, raztezajoč se do	gozdiča.	Nekaj je že pokošenega in suhega.	A
pa je bila naletela na odpor pri bratu... Izza	gozdiča	se sliši rezanje žage, ropotanje mlinskih kamnov	A
mesta v vas, gruča se je peljala mimo borovega	gozdiča	in fantje so zbijali šale.Zdaj nekdo požene	A
Hgm,« je zamomljal. »Tista lepa vila sredi	gozdiča,	ob jezeru, ne veste več?« »Ne,« je suho rekel	A
Kričanje se je približevalo. Zdaj so blizu	gozdiča.	Zdaj so v njem.	A
preteklost in daljno domovino v pozabo. Potem se iz	gozdiča	na griču zasliši obupno tuljenje, živina rjove	A
presenetljivo gotovostjo. Na južnozapadni strani	gozdiča	tik ob polsuhem skrivljenem macesnu je obstal	A
ljubeznivo pojasnil: »Tukaj je najbolj skriti kot	gozdiča,	kajne ‒ a v tem kotu ima baš macesen najbolj	A
boj ga je strašno užejal. Ko je prišel do	gozdiča,	za katerim je stala Murka, je zaslišal Hudournikovo	A
preden je zmagal in stopil izza smrekovega	gozdiča	prednjo.Ves je bil zmeden.	A
prenočimo tukaj!« je velel, ko se je vrnil do	gozdiča.	»Tudi tebi je ušel,« se je oglasil ves plah	A
razjahati, zagnati konje na oddih v senco hrastovega	gozdiča,	peterim vojakom z Jarožirom na čelu pa je poveril	A
Po vseh štirih so se priplazili vsi v sredo	gozdiča	do konj. Ko so bili dobro zakriti, je izpregovoril	A
je izgovoril povelje, se je pokazala ob robu	gozdiča	prva iztegnjena konjska glava.Jarožir je stisnil	A
utrinjale v zimsko krajino. Daleč spodaj, izza	gozdiča,	je gledala v noč rdeča lučka. »Lucija,« je pomisli	A
bilka je trepetala od življenja, na porobku kraj	gozdiča	so tkali podleski in trobentice novo preprogo	A
sonce zavijalo v svetlosinjo meglo. In preko	gozdiča	daljnodaljne gorenjske gore, kakor beli oblaki	A
sama bela luč, nisem razločil več ne vrta, ne	gozdiča,	ne daljnih gora ... edino, kar sem še videl, je	A
posul, tam v soparni senci, kraj smrekovega	gozdiča,	pod avgustovim soncem, ki je v dolgih poljubih	A
vodi na graščino. Lepa bela je sredi zelenega	gozdiča	... jaz sem jo videl ...“ ”Kje si jo videl?“	A
trenutek, ko se je Boletova družba pokazala iz	gozdiča.	Govoril je ravno bolj živo s sodnikovo soprogo	A
z mehkimi krili ponočni metulj iz bližnjega	gozdiča	na krepko dišeče cvetice v vrtu in od daleč	A
na vse strani. Cesta se je vila kraj zelenega	gozdiča,	kjer so prepevali glasni ptiči v veselo pomladno	A
žvižgati, da bi pregnal žalost. Že je dospel iz	gozdiča	in tedaj se mu je nasmejala nasproti bela vasica	A
Glej, tista pot, ki drži preko polja do malega	gozdiča,	te privede h Korošcu, naravnost h Korošcu.Ne	A
... Medtem so prišli iz	gozdiča	in pot je zavila med njivami do samotne hiše	A
oni strani prava pot. Toda ko je prišel iz	gozdiča,	je izprevidel, da se je varal.Na tej strani	A
Kmalu sta dospela do gorskega potoka in do	gozdiča.	Tedaj pa se je spomnil Kekec tiste skrite, male	A
naprej in niti gledal ni na pot. Dospel je iz	gozdiča	na stezo; toda v svojem divjem strahu niti zapazil	A
bil je že ves zasopel, ko je dospel nazaj do	gozdiča.	Tam pa se je ustavil in si pričel brisati z	A
doma sva, Mojca!« Resnično ‒ stopila sta iz	gozdiča	na zeleno polje.Nedaleč tam je sredi zelenja	A
na ves glas zavriskal. Stal je kraj zelenega	gozdiča	pa je gledal na snežnike in na modro nebo, ki	A
je domislil za trenutek Pehte. Dospel je do	gozdiča,	za katerim je ležala mrtva Pehtina senožet.	A
nikjer več,« je mislil sam pri sebi. »Onkraj tega	gozdiča	stoji njena koča.Lahko me je slišala, ko sem	A
posmehovala.« Vendar je šel Kekec naglo kraj	gozdiča	in je čutil nekaj mrzlega v svojem srcu.Gledal	A
domovanje. Dospeli so vrh strmine do temnega	gozdiča,	ki je pokrival vso višino.Po ozki stezi so šli	A
potem je že zagledal volka, ki je skočil iz	gozdiča	in drvel na vso sapo po strmini. »Ovbe, prebudil	A
Kekec ga ni niti pogledal. Šele sredi	gozdiča	se je obrnil k njemu in mu rekel: »Ali se veseliš	A
sapo po poti navzdol. Ustavil se je šele kraj	gozdiča,	za katerim je ležala tiha Pehtina senožet.Obrisal	A
Vpitje je bilo vedno tišje, dokler ni onkraj	gozdiča	utihnilo. Kekec je dospel kraj gozdiča in je	A
onkraj gozdiča utihnilo. Kekec je dospel kraj	gozdiča	in je obstal za trenutek. Ozrl se je na zeleno	A
borovemu gozdičku in samotni koči, ki je stala kraj	gozdiča.	Pa je že bil v nji.	A
tihi, čudni glasovi, ki so prihajali dol iz	gozdiča.	Trikrat je zacingljal nekje gori živinski zvonec	A
zaslišal rahel šum, ki je prihajal gor od jelovega	gozdiča,	in je razločil tudi nagle stopinje, ki so prihajale	A
goščavo in pričakoval, kdaj se prikaže mož iz	gozdiča.	Pa tudi poslušal je, če se ne oglasi od kod strel	A
glavo, pa odvrnil: »O, doli onkraj jelovega	gozdiča	stoji lepa koča.Tam bom stanoval, pa spal na	A
na kako ovco ... Pojdiva, fant!« In sta šla iz	gozdiča	in se napotila prek goličave proti koči.Sonce	A
migljajočo sotesko, ko so stopili ljudje iz jelovega	gozdiča	in so zagledali tik pred seboj Kezovčevo kočo	A
ležal stric Kezovec. Že so dospeli do jelovega	gozdiča	in so izginili v goščavi. Gabu se je stisnilo	A
utrinjale v zimsko krajino. Daleč spodaj, izza	gozdiča,	je gledala v noč rdeča lučka. »Micka,« je pomislil	A
iz petih vasi imajo tam svoje senožeti in kos	gozdiča.	V mirnih časih se je po senožetih, ki ležijo	A
v razkošnem pomladanskem zelenju hrastovega	gozdiča.	Nekaj smrek je stalo vmes, resno in zamišljeno	A
kako vzhaja jesenski mesec velik in krvav izza	gozdiča	na obzorju.Sanjava luč se je razlila po nebu	A
bolje hoditi tiho. Kmalu sta dospela na obronek	gozdiča.	Ustavila ga je.	A
levim krilom ob majhnem močvirju kraj borovega	gozdiča.	Onstran močvirja je desno krilo 44. polka, katerega	B
44. polka, katerega bojna črta se vije onkraj	gozdiča	skoraj naravnost proti zahodu. 44. polk strelja	B
haufenweise). Pojasnil mi je, da Rusi streljajo iz	gozdiča,	ki je na levo za njim, da pa nanj sedaj ne streljajo	B
ulcinjskih hotelov, da smo si v senci zanemarjenega	gozdiča	še sami predstavljali to že minulo razkošje	D
nekdanjemu zaklonišču, ki je bilo izkopano ob vznožju	gozdiča	Bobek. Leta 1995 je občinski svet imenoval posebno	D
njegovim osebnim avtom volvo. Zapeljali so se do	gozdiča	pri Peteanu pri Sovodnjah, kjer so podjetnika	D
Bistrica - Na Zgornji Bistrici, pod vznožjem	gozdiča	Bobek, kjer so med drugo svetovno vojno zgradili	D
kriminalisti, tožilci in sodniki s pobojem na robu	gozdiča,	med domačini imenovanega Bobek, intenzivno ukvarjali	D
Strogo varovana okostja V zaklonišču	gozdiča	Bobek so pri kopanju rova v nekdanje tovarniško	D
je bilo žrtev povojnih pobojev v zaklonišču	gozdiča	Bobek na Zgornji Bistrici prek 400.Pri kopanju	D
Odkrivanje žrtev povojnega poboja v bunkerju	gozdiča	Bobek na Zgornji Bistrici je bilo deležno velike	D
posejal semena: seveda ne blizu edinega borovega	gozdiča	na Križu, kjer so se sestajali zaljubljenci	D
bistro žubori čez z mahom porasle kamne v senci	gozdiča	s prijetno jaso. Tudi nad njim je jama, Poltarica	D
da fekalije pritekajo iz kanala, ki vodi iz	gozdiča	v naselju Visole.Tam imajo fekalije in površinske	D
bodo lahko jahtaši lastnoročno streljali. Sredi	gozdiča	so ad hoc zabetonirali napajalnik, iz katerega	D
Addex v Gorici, ga z njegovim avtom odpeljali do	gozdiča	v Doberdobu, kjer so ga pretepli, polili z bencinom	D
pač poiskale zavetje pod vejevjem smrekovega	gozdiča.	In potem je prav v eno od dreves, med katerimi	D
se stran od mesta do prvih pašnikov, majhnega	gozdiča	in široke prometne obvoznice razpredajo ulice	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani