god (552)

prilika zastonj jesti in piti. Kadar ima pa sam	god,	se pa redno izvije.Če ni bolan on sam, je pa	A
« Napoleonov večer (1810. l.) Hej, to je	god	vesél nocój V Ljubljani pri maršali! Kdó šteje	A
Preljubi moji literati, danes je pust - vseh norcev	god!	Zato ga čemo praznovati, naročil vinski sem	A
kjer koli boš, in da bi Te ljubil - želim Ti za	god	srčnó Tvoj mož. 5 Ne v album, v dušo rad bi	A
Bil vel′ki šmaren prišel je spet, prišel	god	Micike, rože deklet. Bil čas se je Micki prikupít	A
ne bili bi vabíli ga. In bil je spet v gradu	god	gospe, tám slišat′ sloveč′ga godca želé. In	A
samotnih kotih tí z nočjo obdani. Bil je tvoj	god,	glasnó so strune pele, obhajali so s petjam	A
DODATEK PESMI 1893-1914 V	GOD	Umetalnik pesem poje ...	A
ki za rokó si v šolo ga vodila in puško mu za	god	kupila ... Ponosen sem in srečen, mati, ker ves	A
Spet po slovensko praskam se po nosu, namesto ‚	God	speed’ rečem spet 𠆫ohlóni’ in to je že kar	A
Jefte s hrabro četo vrača. Oj, to ti je ponosen	god	za té, o Jefte, in tvoj rod! Slaví te Izrael	A
srečna vsaka stvar. Oj, to je zemlje vzvišen	god,	človeštva zlati dan! Prenovljen svet, prerojen	A
kvišk′ se podaja, lepo obhaja sonca veselega	god.	Češnja vsa bela na griču stoji, gleda na breskev	A
kot penoelot, bom svež in lep popraznoval svoj	god.	Bom svež in lep popraznoval svoj god kot Kirkin	A
stran 160 . / Bom svež in lep popraznoval svoj	god	kot Kirkin plemenjak.Zabrenkajo naj mi iz sončnih	A
popoldanskih urah bo uradnica kupila šopek za	god	ali gospa v žalni obleki za na pokopališče.	A
ušmi sem jo natlačil in jo poslal četnikom za	god.	« Boris se naglo prerine do Sove.	A
Tega pa sploh ... To je moje rajnke matere	god	...«Se zamakne v daljavo, obraz se mu razleze	A
moralo začeti, kot običajno, 29. septembra, na	god	svetega Mihaela.Zaradi zbiranja škofijskih dovoljenj	A
sem kar tiho. No, in tako je prišel gospodov	god,	in od vseh krajev so se zbrali župniki in kaplani	A
vsega reči.« »Ti si rekel: �nes je cesarjev	god,	in zbil enemu klobuk z glave.’« »Kaj pa je to	A
Da je Anka razdelila mednje, kar je dobila za	god,	za sv. Miklavža, za Novo leto, to se jim ni	A
peli; jaz jih moram tudi, kadar mi zapojo za	god.	« »Bolj na roke,« je menil Mlakar, »bi bila pevcem	A
najljubša njegova cvetlica! Prišel je Možinov	god.	Tega dne se je vedno veselil, ali letošnji ga	A
in poljubil dojenčka na čelo. »Ker je danes	god	Svete Ivane, naj bo deklici ime Ivana,« je dejala	A
narediti ravnino, dru . / . / stran 344 . /	god	pa na ravnino nakopičiti goro, kakor to delamo	A
mudi se pa zanjo, so dejali, saj ne gori!	God	svojega patrona so praznovali vsako leto jako	A
sveta Ana, baba je prišla domov, da dobi za	god	batine.Jo grem vezovat.	A
rdečkaste lase zelo ljubim ‒ je praznovala svoj	god	in bila zala in ljubezniva, da nikoli tega!	A
ima res že skoraj vsak sleherni človek svoj	god;	zato nimajo godovi, če so stvar bolj natanko	A
Ako navzlic temu praznujem vsako leto svoj	god,	in sicer ‒ to moram priznati ‒ tako svečano	A
mu gre res od srca! Moje ime je Franc in moj	god	je tretjega decembra. Tačas ni Antona Rebule	A
hliniti: to je pristna roba! Potem pride moj	god.	Da dobim ta dan od njega in od njegove milostne	A
celo kopico razglednic, ki se v njih slavi moj	god	s tako navdušeno vnemo, kakor da sem vsaj zadel	A
čašo z željo: Prijatelj Franc, Bog živi tvoj	god!	« Nato velikansko navdušenje ‒ saj vino ima Rebula	A
slave za tako skromno zaslugo, kakršna je moj	god.	Res je sicer, da imajo krstna imena tudi svoj	A
priznanja vščipne v stegno.) S tega stališča moj	god	gotovo ni vreden vseh onih razglednic, pisma	A
si mi že kdaj na čem drugem čestital kakor za	god?	No, vidiš!	A
je po tiskovni pomoti postal baron. Boljši	god	kakor čisto nič in vesel moram biti pravza prav	A
pravza . / . / stran 39 . / prav, da imam vsaj	god.	Sicer bi bilo moje življenje menda čisto brez	A
vsebine in za človeštvo sploh brez pomena.	God	je pa vendarle nekaj in hvala Bogu, da ga imam	A
truditi, da bom tudi zanaprej vsako leto imel svoj	god.	In v to ime Bog in narod!«	A
naklonjen: po štirikrat na leto mi je čestital za	god;	moje neliterarno ime je namreč Janez; ker pa	A
Le pridkan bodi, saj kmalu pridem!« »Za	god	mu je spekla kolaček in mu ga nesla na grob	A
prihajale. Kadar so mu vnuki šli čestitat za	god,	so si obetali: »Ded se bo jokal!«Pa so drdrali	A
Prejšnji dan smo imeli sejo in po seji je eden imel	god	in poleg godu tudi denar. Takrat, vem, da sem	A
patroni še premalo zame in da bi moral imeti svoj	god	vsaj vsak mesec, kajti trde, da jim je združena	A
Mati, novo obleko vam kupim! Za	god	vam jo bom!« »Torej jutri povem Mokarju, da	A
dosti več vredna kot tvoja bajta. Za prvi moj	god	mi ga je kupil rajni mož. Dvomim, da bi še	A
/ . / stran 53 . / Ko sem očetu pisal za	god,	že iz ljubljanske prve gimnazije, je obračal	A
bom razložil. Ko je prišel konec februarja	god	sv. Matija, so rekli: Matija led prebija, če	A
če ga ni, ga naredi. In ko je prišel v marcu	god	sv. Gregorija, so se pričele ptičje svatbe.	A
so leta pretekla in prav takrat je bil tudi	god	cesarice. Sklenili so, da ta dan slovesno popraznuj	A
opravkom se je spomnil, da je danes njegov deseti	god,	nedavno je bil to v šoli pri gospodu Urbančiču	A
nageljčkov in nekaj rožmarinovih vejic. »Danes je	god	moje uboge tete.Pojdimo, da okrasimo gozdno	A
- v spomin teti Ani. Danes je namreč njen	god.	« Pozoren pogled ga je zadel.	A
bukve, ki se je bila zbrala na Lovrekov 18.	god	zgoraj za hišo, zagotovo ni mislila nanj niti	A
njem praznuje danes naš Lovrek svoj osemnajsti	god,	z njim pa tudi mi, njegovi prijatelji, ki ga	A
najdete. Gostijo imajo, ker obhajajo gospejin	god.	« »A tako?« je menil tujec zateglo.	A
povedali, da praznujejo na Belem dvoru gospejin	god.	Kaj meniš?	A
sestradane obraze. Ko je praznovala Mimi svoj	god,	je popila pol kozarca rdečega vina; nato so	A
prinesel dvoje kart za opero. ”Danes je tvoj	god,	Mimi, pojdi z mano v opero.“Mimi je Mimi	A
mu rekel: ”Ti, pridi k meni; jutri je moj	god	...“ ”Ne morem, ne morem!“ bi hitel: ”Ne morem	A
Domače ognjišče, sveti hram ... Sploh pa - kaj je	god?	Stara šega, ki ljudem le neprilike dela ...“	A
Marjeti, svoji patroni, ki je bil oni dan njen	god.	Dolga je pot, Metka, izkusil sem jo, pripravi	A
Nedelja je danes ... in danes, to nedeljo, je njegov	god	...“ Videl sem, da so se mu noge zelo tresle	A
zatohli izbi. ”Nedelja je danes, in njegov	god	je namreč danes!“ je ponavljal, jaz pa sem strmel	A
steklelim pogledom. . / . / stran 196 . / ”Njegov	god	je danes!“ je ponovil kakor otrok in tudi njegov	A
”Zakaj ne spiš, Janjek?“ ”Kedaj bo moj	god?	Kaj ne bo kmalu moj god?“	A
”Kedaj bo moj god? Kaj ne bo kmalu moj	god?	“ Oče je vstal in spreletel ga je strah, da	A
da so se mu tresle noge. ”V nedeljo bo tvoj	god!	V nedeljo že, Janjek!“	A
”Kaj si pozabil? Kaj si pozabil na moj	god,	tatinek?“ ”Nič nisem pozabil ...	A
gledala iz oči. ”Kaj nisi vesel, da je moj	god?	“ je vprašal Janjek začuden in na jok mu je bilo	A
”Vesel sem, Janjek ... povej, kaj bi rad za	god!	“ ”Žogo!“	A
Tako in tako. Janjek, moj mali Honza ... njegov	god	je jutri ...“ Nasmehniti se je hotel, toda	A
rekel moj Honza: Tatinek, kaj mi boš kupil za	god?	Srce mi je presunilo: kajti, o gospod, jaz nimam	A
moram stran! Lézi, zatisni oči in misli na svoj	god!	“ ”Tatinek, premislil sem se!	A
Honza, kramar ti je poslal bonbonov, ker je tvoj	god!	“ Odprl je steklene duri; kramar je bil sam	A
boš spal, tatinek, jaz pa bom mislil na svoj	god	... Ali bo žoga tako debela kakor moja pest?“	A
ne veš, kakšen večer je nocoj? Jutri bo moj	god.	Sedem let je tega, ko si ob tem večeru tiho	A
rekla: ”Mož, joj, saj je jutri gospodarjev	god!	“ Stvar je bila namreč taka, da Jan Vymetal	A
kupi, kakor sem rekla! - Jutri je gospodarjev	god;	ne moremo mu dati cekinov, dajmo mu šopek cvetic	A
zložila, za gospodarja, ker je jutri njegov	god!	Ti mu poneseš te cvetice ... ojój, Jelenka, saj	A
ženska, kos rumenega kolača, pečenega Tinici za	god,	in on se je poklonil Tinici in se je zahvalil	A
danes je žegnanje, jutri bo svatba, pojutrišnjem	god.	Ali zadaj, tam čisto zadaj je skrita kamrica	A
prijatelj, ljubi ženin!« Drugi dan je bil njen	god.	Prijateljica Engelberta ji je poklonila drobno	A
ona, ista, katero ji je bil kupil mož za njen	god.	Nekega dne pa se je nekaj utrgalo v malem stroju	A
rekel toplo: »Nekaj malega sem ti prinesel za	god,	Katrica!Zato ker imaš lepe lase pa jih nimaš	A
iznenajenjem v malo zrcalce, ki ga ji je bil podaril za	god.	Vikar je prav tako tiho zaprl vrata, kakor jih	A
poganjati mulo in menil: »Mojega rajnega očeta	god	je danes.Rad bi bil pri maši.	A
De verbe mirifico. Biló je v Tolminu za	god	svetega Valentina v letu petnajststošestinpetdesetem	A
vzeli srp v roke kot vsa leta poprej. Na svoj	god	- na sv. Jakoba dan - 25. julija sem bil star	A
Namignila mi je, da pripravljajo v Ljubljani, za vaš	god,	veliko slovesnost ob vaši zlati maši...Nič mi	A
Mogoče pa se le omehčate... Na Dovjem bi rad na	god	svojega patrona sv. Jakoba praznoval svojo zlato	A
Danes bodo pri nas ocvrte piške, ker je atov	god.	«Smeh, katerega so se udeležili še celo nekateri	A
1690, v katerem se je šestindvajsetič ponovil	god	sv. Izidorja.Dobro sem bil zrastel in tudi na	A
In pri tem ostanem. Bil je	god	svetih apostolov Petra in Pavla in vélika maša	A
je in veseliven, kakor da je vsak dan njegov	god.	« »Veselo srce - pol zdravja,« je Matevžek	A
osorej imele dosti in dobrega mleka. »Jutri je	god	svetega Jurija ‒.Da le ne bi kaj opustila,«	A
petice. Vse božje leto se je veselila na gospodov	god,	da ji bo ta ali ta kaj okroglega v pest stisnil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani