francka (1.418)

ŠTIRIH AKTIH IN Z EPILOGOM MILAN VEHOVEC -	FRANCKA	-TILA -	A
na desni Bekš. Miranda poleg njega na stolu.	Francka	prinese čaja od leve SGHWAIGER: Pa kaj če	A
SGHWAIGER: Pa kaj če ga ni, pa kaj če ga ni, o	Francka,	nikar si ne briši očí nasmehni se, Francka	A
Francka, nikar si ne briši očí nasmehni se,	Francka,	nebesa odpri! BEKŠ iz ozadja: Slabe rime	A
SCHWAIGER: O, kaj še nisi izdihnil? - Resnično,	Francka,	težko je piti, če se trese roka, ki toči.Poslušaj	A
razjokal nad njim, preden ga je naklestil.	FRANCKA:	Če ni čaj dovolj močan, recite! SCHWAIGER	A
prestrahopeten: samo iz lenobe se bo vrnil.	FRANCKA:	Zakaj me žalite?Recite mu v oči!	A
sem rekel, da je gnoj v tebi. VOGRIN: In ker	Francka	kleči pred njim. SCHWAIGER: Kaj misliš, da	A
jokavost! SCHWAIGER prime Francko za roko: Kam,	Francka?	Prav resnobno: zasmej se, tvoj obraz ni ustvarjen	A
pa ne samo iz lenobe, temveč iz ljubezni.	FRANCKA:	Vedela sem, da ste blagi v srcu. SCHWAIGER	A
oglavitno je, da ti ostaneš tisti angel, kakor si.	FRANCKA:	Zmirom sem vas imela rada. SCHWAIGER: Kaj	A
dosežeta ga resnično: ker vera je vse! Veruj,	Francka,	in vse se bo dopolnilo po milosti in zasluženju	A
vse se bo dopolnilo po milosti in zasluženju!	FRANCKA:	Zahvalim vas - še bolj za blago misel, nego	A
Pride Véhovec. Miranda in Bekš vstaneta. Tudi	Francka	vstane, stopi par plahih korakov VEHOVEC	A
Kdo pa je gódov, da je táka reč? - Kaj,	Francka,	ali si že pijana?- Pojdi v izbo!	A
- Pojdi v izbo! . / . / stran 120 . / -	Francka	se okrene proti levi.- Potrpi, Francka!	A
- Francka se okrene proti levi. - Potrpi,	Francka!	Napravi še čaja, močnega!	A
Napravi še čaja, močnega! - Stoj!	Francka	postane.Čemu pa ta obraz?	A
- Pojdi v božjem imenu!	Francka	odide na levo. FERTINC Vehovcu: Saj ti	A
rogaš? - če bi je bilo, bi vam nekaj povedal -	Francka	prinese čaja. SCHWAIGER: Zahvaljena, Francka	A
Francka prinese čaja. SCHWAIGER: Zahvaljena,	Francka!	Francka na levo; Vehovec sredi izbe VEHOVEC	A
prinese čaja. SCHWAIGER: Zahvaljena, Francka!	Francka	na levo; Vehovec sredi izbe VEHOVEC hodi	A
VEHOVEC gre preko izbe: Globoko je slutil! -	Francka!	- FRANCKA od leve.	A
-Francka! -	FRANCKA	od leve. VEHOVEC: Pospravi!	A
blato, uživaj, nasiti se, kakor si hotel! -	Francka	je bila stopila na stol.Kam laziš?	A
- Napravi še čaja, saj so vse požrli!	FRANCKA	se molče okrene. VEHOVEC z mečjim glasom	A
VEHOVEC z mečjim glasom, hitro: Potrpi,	Francka!	- Saj ti nisem rekel nič hudega.	A
Nič hudega ti nisem rekel - pojdi!	Francka	odide. VEHOVEC: Kaj?	A
- kakor da bi videl tam ženski obraz! -	FRANCKA	pride s čajem: Milan, mati je bolna. VEHOVEC	A
VEHOVEC: Pozdravi jo - v mojem imenu!	FRANCKA:	Ali ne bi tja?Samo za pozdrav!	A
- Ali imaš kaj cvetic?	FRANCKA:	Nageljne, ki si jih včeraj meni prinesel.	A
VEHOVEC: Sem na mizo jih daj!	Francka	gre; on zakliče v izbo za njo.Še eno čašo	A
Še eno čašo - ne bom sam pil!	Francka	se vrne s čašo in z nageljni v vazi.Tako pa	A
vrne s čašo in z nageljni v vazi. Tako pa,	Francka	- saj je že pozno, lahko noč - pa nikar ne bodi	A
Saj se treseš!	FRANCKA:	Mislila sem, da te ne bo več nocoj, da te ne	A
maram, takih nespametnih; nocoj jih ne maram!	Francka	stojí mirno.Lahko noč!	A
Lahko noč!	FRANCKA:	Pozdravljen, Milan!Na levo.	A
VEHOVEC: Globlje vidi nego jaz sam! Če bi	Francka	ne bila, bi zdajle stala za durmi, tiščala uhó	A
ogrne suknjo; nato k mizi in ugasne svetilko.	FRANCKA	odpre duri na levi: Ali pojdeš, Milan?	A
VEHOVEC: Hrani bridkost, ne pojdem še v grob!	FRANCKA:	Samo še en časek, samo še besedo! VEHOVEC	A
vodó in pokrižaj me, preden grem v krčmo!	FRANCKA	pride v izbo: Nič ne bodi hud!Saj ni treba	A
nikoli nič in dovolj mi je beséd, dovolj solzá.	FRANCKA:	Zdaj še stojim pred teboj, v srcu pa si daleč	A
hladno: Ne jokaj, pa boš videla drugače.	FRANCKA	nadaljuje: Šel si od mene brez slovesa, brez	A
nocoj; ne zapravljaj solzá, kakor pijanec žejo!	FRANCKA	kakor da ne sliši - govorí tiho, mirno: Pa	A
VEHOVEC: Solze so v tvojih besedah ... ne jokaj,	Francka,	nimam te rad, kadar jokaš ...	A
KANTOR, fabrikant HANA, njegova žena	FRANCKA,	njuna hči PEPČEK dvanajstleten, FRANCELJ	A
na stenah Za malo mizico zadaj na levi	Francka	plete; Maks hodi po sobi in stopi časih k veliki	A
sobe zadaj se glasi klavir MAKS: Res,	Francka,	veliko se je spremenilo v tem času, ko sem se	A
Obogateli ste in jaz sem berač, vagabund.	FRANCKA:	Saj greš še lahko študirat, Maks.Oče bi ti dal	A
MAKS : Tvoj oče?	Francka,	ali misliš, da mora biti človek lump, če ima	A
hlače in nepočesane lasé? Mnogo sem izgubil,	Francka,	življenje, prihodnost, vse take lepe reči sem	A
kar ima tudi svojo ceno: ponos vagabunda.	FRANCKA:	Nisem te hotela žaliti, Maks. MAKS: In pa	A
ščevalnost vagabunda. Od maščevalnosti se dá živeti,	Francka,	zato dosežejo vagabundi vsi tako visoko starost	A
take reči se prigodé zmerom in zato ni treba,	Francka,	da bi te bilo sram pred mano. Ali razjezilo	A
tvoj oče tako mogočno stopal preko trupel, da,	Francka,	preko naših trupel.Kadar vidim tako oblastnega	A
mahoma loputnil na tla, héj, s čelom na kamen!	FRANCKA	tišje: Jaz ti nisem vzela ničesar. MAKS	A
tišje: Jaz ti nisem vzela ničesar. MAKS: O,	Francka!	Ali misliš, da se delam norca, ko tebi vse to	A
popoln berač in moje roke so popolnoma svobodne.	FRANCKA:	Zakaj se nisi vrnil prej; meni je bilo dolgčas	A
dolgčas po tebi. MAKS: Dolgčas ti je bilo... ej,	Francka,	nevesta!Poglej mi v obraz... ali se spominjaš	A
sva se igrala tod in sva se rada imela?... Ej,	Francka,	nevestica, še danes ti je dolgčas po meni!...	A
Ji dene roko na čelo in se skloni k nji.	FRANCKA:	Kaj sem ti storila, da me tako mučiš? MAKS	A
da me tako mučiš? MAKS: Zato, ker te ljubim,	Francka!	Ko bi te ne ljubil, bi bilo žalostno z mano,	A
obraz v roke in se skloni čisto blizu k nji.	FRANCKA	se mu nalahko brani: Maks... V štacuni so	A
in sliši se ženski glas: ”Kaj ni nikogar?“ -	Francka	vstane MAKS: Ne zameri, Francka... pozabil	A
nikogar?“ - Francka vstane MAKS: Ne zameri,	Francka...	pozabil sem, da si nevesta! Francka odide v	A
zameri, Francka... pozabil sem, da si nevesta!	Francka	odide v štacuno; iz domače sobe zadaj na levi	A
Stric je rekel... Pst...	Francka!	...Se okrene previdno in odide; Francka iz štacune	A
Pst... Francka!... Se okrene previdno in odide;	Francka	iz štacune. MAKS: Ali si huda?	A
MAKS: Ali si huda?	FRANCKA:	O ne, Maks. MAKS počasi: Ti, povej no,	A
povej no, - kaj pa misli tvoj oče z Nino?	FRANCKA:	V klošter pojde. MAKS: Zdi se mi, da je bolna	A
MAKS: Zdi se mi, da je bolna; kaj pa ji je?	FRANCKA	počasi: Ni bolna... samo časih zvečer, kadar	A
MAKS: Kadar je tema?...	FRANCKA:	Kdo ti je povedal, da je bolna? MAKS: Na	A
In kaj je takrat, kadar je tema?...	FRANCKA	: Strah je je. MAKS je bil šel do mize na	A
mize na desni, se okrene: Tvojega očeta!	FRANCKA	prestrašena, tišje: Maks! MAKS: In tistega	A
večera pred štirimi leti, ko je umiral njen oče...	FRANCKA	sedí, iztegne roko: To ni resnica, to so sanje	A
dná. Tod okoli vse diši po teh grdih sanjah,	Francka,	in jaz voham s slastjo, nimam miru drugod...	A
in jaz voham s slastjo, nimam miru drugod...	FRANCKA	vstane, proseče: Saj si rekel, Maks, da me	A
Česa me prosiš?	FRANCKA	gre proti njemu, proseče, tiho, s sklenjenima	A
MAKS: Tukaj ga ni... Daj,	Francka,	prinesi mojemu staremu četrtinko na moj račun	A
očka, vam bodo že prinesli! Krnec odide,	Francka	za njim. MAKS sam, gre počasi proti durim	A
Pogleda v domačo sobo. Kje pa je	Francka?	MAKS : V gostilnici je!...	A
zmerom pri vas, zmerom bom mislil na vas!...	FRANCKA	pride iz gostilnice: Dober dan, Franc!	A
FRANC: Zadnje letošnje rože iz našega vrta,	Francka,	zato niso več tako lepe. FRANCKA: Kako si	A
našega vrta, Francka, zato niso več tako lepe.	FRANCKA:	Kako si prijazen! FRANC: Daj jih v vodo,	A
Prinesi mi osminko vina, pa sifona!	Francka	v gostilnico.Kaj pa vi, gospodična Nina, zmerom	A
NINA: Moram gor - Sede blizu mize;	Francka	prinese vina; pogleda na Maksa in Franca.	A
pogleda na Maksa in Franca. FRANC: Tu sem,	Francka,	tu sem. FRANCKA: Kod si danes hodil?	A
FRANC: Tu sem, Francka, tu sem.	FRANCKA:	Kod si danes hodil? FRANC: Zjutraj sem bil	A
Človek je tako miren in zadovoljen.	FRANCKA:	Da... da...Zakaj pa ne sedeš sem, Maks?	A
omari... Se dotakne nalahko Franckine roke: In,	Francka,	da bi imel vrhu tega še lepo ženko na domu...	A
azsvetljena... čudovite obleke... bali... koncerti - NINA,	FRANCKA:	O! MAKS: In ljubezen, ljubezen, ljubezen	A
živi mirno, s sabo in s svetom zadovoljen.	FRANCKA:	Franc! MAKS: Le pusti ga, Francka, ima čisto	A
FRANCKA: Franc! MAKS: Le pusti ga,	Francka,	ima čisto prav!Ljudje, k i s o k a j d o s e	A
MAKS: Le idi, stari... Daj,	Francka,	prinesi mu četrtinko! Krnec izgine, Francka	A
Francka, prinesi mu četrtinko! Krnec izgine,	Francka	odide za njim. FRANC smejé: Saj vidimo	A
vstane in mu da roko: Z Bogom, gospod Maks...	FRANCKA	iz gostilnice: Kaj že greš, Maks? MAKS	A
Bogom! Pri durih v gostilnico: Pa zapiši,	Francka:	pet četrtink, jaz tri, stari dve. FRANCKA	A
Francka: pet četrtink, jaz tri, stari dve.	FRANCKA	je šla za njim proti durim: Z Bogom, le pridi	A
pustim, ne... takle vagabund me ne bo žalil... ne...	FRANCKA	se ozre nanj, gre proti štacuni: Ti si ga	A
gostilnice, oblečena kakor dekla: Oče prihaja,	Francka,	pojdi v štacuno!Kaj pa ti tukaj, Nina?	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani