franček (767)

postavili v vasi kuhinjo ter jedli makarone in riž.	Franček	in Venček sta hodila k njim z velikim piskrom	A
nalival iz velike steklenice. Gubčev komisar	Franček,	visok, suh, vedno nasmejan človek, ga je spremljal	A
»Nima ga še, nima naša Marušica.« je dejal	Franček.	»Po vojski se bo oženila, ali toliko vem, da	A
zdi, da bo vzela gubčevca ali pa cankarjevca.«	Franček	je skomignil, se zasmejal in zaplesal s kozarcem	A
košnja, jaz pa sam. No, naj gre na miting naš	Franček,	ki rad posluša partizane in se že igra vojake	A
pa se do danes ni še nič postaral?« je rekel	Franček	in zraven se je držal, kot bi pojedel limono	A
kot je treba.« »Ampak,« se je spet nasmehnil	Franček,	»klobuk ti resnično pristaja, da veš.Kar malo	A
pogledala stran. »Grem kamor hočem,« je prhnil	Franček	in še bolj srepo pogledal moškega. »No,« je	A
vse to. . / . / stran 5 . / »Ne,« je rekel	Franček,	»obdukcija je pokazala, da je storil samomor	A
je sam sebi storil silo.« »Greva,« je rekel	Franček	in dobesedno preslišal moj monolog.»Toliko dela	A
pikro postavljala vprašanja. »Ah,« je rekel	Franček,	»babe!« Sedla sva v avto in jaz sem namenoma	A
rekla, »za arhiv.« »Saj pravim,« se je zarežal	Franček,	»babe!« Med vožnjo sva molčala, opazovala sva	A
sem prekinila molk, »kaj pa odgovor na uganko,	Franček?	« »Draga moja,« je rekel prav priliznjeno, »ne	A
lepi balkon. »Aj, jaj, jaj ... « je vzkliknil	Franček,	ko sva vstopila. »Le s čim sva si to zaslužila	A
Gremo!« »Zdaj vem,« je rekel	Franček,	»zakaj je bilo na policiji srečanje z duhovniki	A
da bodo na dvorišču postavili svetišče.« »	Franček,	Franček, le zakaj si tako nesramen.Saj veš,	A
na dvorišču postavili svetišče.« »Franček,	Franček,	le zakaj si tako nesramen.Saj veš, vsi enaki	A
»Dragocenosti so pa vseeno izginile.«	Franček	je srepo strmel v seznam na mizi, kjer je bilo	A
sproščen. »Zanimivo,« je stopil za moj hrbet	Franček,	»dragocenosti so izginile predvsem iz cerkva	A
črni klobuk. »Pa tako sem prosil,« je prhnil	Franček,	»pa tako sem prosil, da bi takšne zadeve prevzel	A
preizkušnja njegovih življenjskih načel. »	Franček,	« sem tiho šepnila, »tudi jaz sem se morala ukvarjati	A
preiskava.« »Gotovo, prav gotovo,« je mrko rekel	Franček	in ni mogel skriti odpora do človeka, ki je	A
bom tiho,« sem rekla, »ne morem biti tiho.	Franček	jo je tako nemarno skupil, da ne morem biti	A
veliko pomagal, pa se zgodi nekaj takega.« »	Franček	ima veliko možnosti, da se pozdravi,« je rekel	A
Na kriminalistiki je spet vrelo.	Franček	je bil še kar v bolnici, jaz pa sem z mavcem	A
bom sedela doma in pestovala mavec, ko pa je	Franček	v bolnici in šefovo potrpljenje se bliža koncu	A
razprte oči niso napovedovale nič dobrega. »	Franček	v bolnici, ti v mavcu, kdo bo šel v New York	A
Tam me čaka nova odločba, nova služba.« »	Franček,	« sem dvomljivo rekla, »kakšna služba.Kaj pa	A
mora biti zdravnik prijazen ali ne. »Ti je	Franček	povedal,« je rekel, »povedal za Jurija. To je	A
Kaj ste rekli, kdo je Jurij? Ti povej,	Franček,	saj me je šef poslal k tebi.« »Saj je vse povedano	A
in iskala Jurija.« »Natanko tako,« je rekel	Franček,	»zakaj pa misliš, da je bila podtaknjena bomba	A
šef, in pogledal Frančka, ko je dodal: »Kajne,	Franček.	« »Prav gotovo,« je rekel.	A
premišljevala o vseh teh norcih, sem se spomnila, da mi	Franček	še vedno ni povedal rešitve uganke. 16. Cita	A
pa se do danes ni še nič postaral,« je rekel	Franček,	ko sem spet popravljala moj znameniti klobuk	A
imel jih nikdar pet.« je pričel deklamirati	Franček.	»To je spesnil Shakespeare, to je tudi rešitev	A
preveč Če samo pomislim,« sem blebetala, ko je	Franček	položil roko na moja usta, rekoč: »Oglej si	A
poskrbeti za lastno reprodukcijo ... potem ... dragi moj	Franček	... pa gremo spet nazaj v temno preteklost.Uresničijo	A
« »Ne grem se več,« je rekel	Franček,	»je čisto vseeno, ali grem domov ali pa čepim	A
»Jutri pojdi v šolo in vse opravi. Bo že	Franček	opravil delo za oba.Nič posebnega se ne dogaja	A
praznim prostorom, ko je pozvonil mobik in je	Franček	rekel: »Na državne stroške vzemi taksi in hitro	A
zgovoren in že kar malo vsiljiv. Poslal ga je	Franček	in mu zaukazal, da naj me čim prej dostavi do	A
zastava.« Policisti so obkolili prizorišče in	Franček,	ki ga ni bilo na spregled je vendarle prišel	A
sam sebi kot meni še rekel in odšel. Jaka in	Franček	pa sta si prav počasi ogledovala prizorišče	A
. / . / stran 27 . / »Zanimivo,« je rekel	Franček,	»kako te lahko skrbi tvoj avto, ko pa je v teh	A
. / »Vse polno je tudi papirjev,« je rekel	Franček.	»Seveda,« je odgovoril profesor, »v avtu je	A
le vedeli, kako ... « ni uspel končati, ko je	Franček	nadaljeval: »Ali igrate tarok?« »Tarok?«	A
mogoče ukvarjate s prerokovanjem,« je še rekel	Franček.	»Na tleh je več vrst tarot kart.	A
Vse je razumel.	Franček	in Jaka pa sta stala sredi prizorišča in se	A
malo smešna, sem si mislila. Tega, zakaj je	Franček	tako nastrojen proti meni, tega nisem vedela	A
avto pa je bil primeren samo še za odpad.	Franček	je bil takoj za njim.Pikro je pripomnil: »Same	A
« »Ah, ne ... kaj takega,« je bil spet piker	Franček.	»Asfalt morajo položiti vsaj dvakrat na nekaj	A
je danes kava že kuhana?« »Tako ... « je rekel	Franček	in se prav nesramno zarežal. »Končno bi bilo	A
karkoli si želi.« »Ti že veš,« je spet poskočil	Franček.	»Dovolj ... dovolj,« je strogo prekinil ta nesmiselni	A
Sta znorela?« »Jaz ne,« sem rekla, »	Franček	pa gotovo.« »Dovolj ... res je že dovolj,« je	A
Kje je kava?«	Franček	je sedel za svojo pisalno mizo, kjer je ležalo	A
bila sem radovedna bolj, kot bi smela biti. »	Franček	... mi pokažeš, prosim, to pismo,« sem rekla in	A
Kaj je zdaj to?« »Skrivnost,« je rekel	Franček	in mi strgal papir iz rok. »Ni vse za vsakogar	A
nadzemeljskem svetu. »Pomiri se,« je rekel šef, »	Franček	je namreč, po mojem nalogu, storil vse, da je	A
slaven. »Saj je samo lupina,« je rekel šef, »	Franček	pa jo hvali kot najbolj izdelano in najlepšo	A
ali ni lepa ladja,« je za najinim hrbtom rekel	Franček.	»Tako se že veselim trenutka, ko bo izplula.	A
rekla. . / . / stran 40 . / »Ne,« je odvrnil	Franček,	»po kosteh.Po pravih, človeških kosteh.«	A
predati neizbežnemu koncu. Od nekje je prišel	Franček	in v rokah je držal palmov list, takoj za njim	A
kri in srce, ki je utripalo in utripalo. »	Franček,	« sem zakričala, v strahu, da se bo njegovo prozorno	A
da se bo njegovo prozorno telo razblinilo. »	Franček	...« Nič.	A
ni res,« je mlačno in nič prepričljivo dodal	Franček.	»Sam sem zbiral ostanke, Tina mi je pomagala	A
»Nič ... ampak.	Franček	naj se pogovori s profesorjem, ti pa v šolo	A
Vseeno je zašepetala: »Čudne reči.« Jaka in	Franček	sta se mi smejala, ko je Jaka rekel: »V šolo	A
naprej kopali po deželi kranjski,« je rekel	Franček.	»Našli smo že toliko zakladov, toliko dokazov	A
njihovih fizioloških osnovah. Gotovo imata tako	Franček,	kot tudi šef, motene organske občutke. To se	A
želeni barvi. »Jaz bi imel zlate črte,« je rekel	Franček,	ko sem mu rekla, da je bela barva še najlepša	A
Zlate črte, na modri podlagi,« je zahteval. »	Franček,	« sem bila zgrožena, »to ni tvoja soba, to ni	A
vzela učbenik esperanta in gradivo za pouk,	Franček	pa se je odločil, da ne bo delal.Šel je na kosilo	A
rekla. »Morate priti ... morate ... tam bo tudi	Franček.	Klotar je pripravil čudovite slaščice.« »Ne	A
Pristala je vesoljska ladja.« Odprla sem vrata in	Franček	ter Sandra sta dobesedno padla na hodnik. »Vsi	A
novega kralja ... slovenskega kralja,« je rekel	Franček.	»Potem bo nastalo novo obdobje.	A
Več nisem mogla reči. Sandra in	Franček	sta me dobesedno nesla po stopnicah in strpala	A
rahle, da so primerne za tlakovanje,« je rekel	Franček.	»So tako trdne, da jih tisočletja ni mogoče uničiti	A
sem vas obiskat.) . / . / stran 67 . / 13.	Franček	je nestrpno gledal na uro.Počakati je moral	A
tako ali tako avto za odpad,« se je namrdnil	Franček,	ko ga je Jaka skušal potolažiti. »To že,« je	A
rekel Jaka. »No, ne bi dejal,« je bil resen	Franček,	»samo pomisli, da ljudje izkopljejo iz žive	A
je rekel šef, ko je na široko odprl vrata.	Franček	in Jaka sta vstopila, ko je Franček vseeno pikro	A
vrata. Franček in Jaka sta vstopila, ko je	Franček	vseeno pikro pripomnil: »Čakala sva na avdienco	A
pravico?« »O čem govorite,« je hotel vedeti	Franček.	»Ni pomembno, to sploh ni pomembno,« je rekel	A
stanovanje in priti do svojega avtomobila,« je rekel	Franček.	. »No, in ... no, kdo je bil torej tisti?« je nestrpno	A
»Sandra,« je kratko in jedrnato odgovoril	Franček.	»Ah, ja ... seveda ... Sandra?« je dvomil šef.	A
Zelo bomo morali biti previdni.«	Franček	se je prijel za glavo, ko je še rekel: »Nismo	A
rekel šef, »v šoli.« »V šoli je ni,« je rekel	Franček.	»Bil sem tam.	A
šoli je ni, tu je ni, gotovo je doma,« je rekel	Franček.	»Kako, doma?	A
prisotnih in sploh je bila malo nenavadna.	Franček	jo je nekaj trenutkov opazoval, ko je z zvišanim	A
kralja, pravega slovenskega kralja,« je vpil	Franček,	če je sploh hotel, da bi ga kdo slišal. »Prišel	A
zvonjenje ravno tako. »Rešena je,« je rekel	Franček	in se umaknil moškemu v beli halji. »Hvala bogu	A
ji dali, kaj ste storili?« je besno vprašal	Franček.	»Danes človek še zdravniku ne more zaupati.	A
»Saj, seveda, kaj pa ... « je še kar dvomil	Franček.	»Ste koga vprašali, ali je sploh dobro, da dobi	A
prišla odpret.« »Pravkar sem povedal,« je rekel	Franček.	»Nisi nas slišala.	A
bil voznik.« »Kateri Egon?« je hotel vedeti	Franček.	»Ja ... ti si ga poslal.	A
poznam nobenega Egona,« je začudeno vzkipel	Franček.	»Kaj pa Sandro in Klotarja, a?	A
postelje, v kuhinji je namreč zadišala kava.	Franček	mi je pomagal, šef pa je capljal za menoj, kot	A
spet rekla, »Zapomni si,« je prijazno rekel	Franček,	»Sandre ni, Klotarja ni, Egona ni.Vse to so	A
samo poglej to lepoto.« »Katero?« je vprašal	Franček,	ki je opazoval veverico, ki se je podila po	A
kuhani na gradu.« »Ženska nesrečna,« je rekel	Franček,	»kaj te to mori? Ti samo poglej in preglej papirje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani