nova beseda iz Slovenije
meditacijah: v Husserlovi transcendentalni | fenomenologiji | cogito ni več ”točka“, ampak ”polje“ gotovosti | B |
Bruno. Pojem nesrečne zavesti v | Fenomenologiji | duha nastopa v razdelku o samozavedanju.Hegel | B |
Kierkegaard očitno misli na zgoraj navedeni h 215 v | Fenomenologiji | duha].K branju takšnih raziskav vselej pristopamo | B |
Nietzscheju, je pa ”odsoten“; božji obstoj je namreč v | fenomenologiji | še bolj poudarjeno ”postavljen v oklepaj“ kot | B |
prispodobje ustrezalo tudi transcendentalni | fenomenologiji, | ki ”točko“ jaza razširi v ”polje“, v ”horizont | B |
nazadnje vezano fotokopijo Husserlovih predavanj k | fenomenologiji | notranjega zavedanja časa - v nemškem izvirniku | B |
znanostih, na primer v filozofiji življenja, | fenomenologiji | in eksistencializmu - zanimivo pa je, da se | B |
prioriteta časa pred prostorom“ še posebej kaže v | fenomenologiji | in eksistencializmu... Bruno. | B |
- namreč iz katere ”zunanjosti“ - se zdaj v | fenomenologiji | spet pojavi ”objektivni“ čas?Ali gre tu za čas | B |
Bruno. Gre za njegova znamenita Predavanja k | fenomenologiji | notranjega zavedanja časa, ki jih je imel na | B |
prioriteto časa pred prostorom, čeprav sta tudi v | fenomenologiji | čas in prostor soodvisna, na primer ravno pri | B |
Poglejva podrobneje Husserlova Predavanja k | fenomenologiji | notranjega zavedanja časa, ki so njegovo glavno | B |
transcendentalni jaz“. Sicer pa, če se vrneva k | fenomenologiji | časa, je treba poudariti, da je Husserl načelno | B |
in psihologijo vendarle ni jasne ločnice. Pri | fenomenologiji | gre za filozofsko ”introspekcijo“, ki po načelu | B |
Časovni predmeti so, tako kot vsi predmeti v | fenomenologiji, | zavesti imanentni - so fenomeni - in zato so | B |
Bruno. V | fenomenologiji | je pojem horizonta ključen, tako v prostorskem | B |
obenem končno časovno ”okolico“. Horizonti so v | fenomenologiji | opredeljeni kot potencialni, kažejo namreč na | B |
Zdaj in tu sta vsekakor analogna tudi v | fenomenologiji, | zanimivo pa je fenomenološko spoznanje, da ne | B |
boljšega, primernejšega. Mladen Dolar v Heglovi | Fenomenologiji | duha tvega še korak naprej s predpostavko, da | C |
* * * V | Fenomenologiji | se dialektični razvoj prične s čutno gotovostjo | C |
afirmacijo manjka, ki ga je hotela ukiniti [...]". V | Fenomenologiji | napredujemo od sinteze do sinteze, dokler ne | C |
na tak način pojasniti dialektični proces v | Fenomenologiji. | Na začetku je zavest soočena s tem, kar Žižek | C |
štiri obdobja, ki so podobno kot pri Heglu v | Fenomenologiji | duha dokaj ohlapno zamejena: obdobje epa (Homer | C |
opozarja Sim, je eden izmed Lyotardovih ugovorov | fenomenologiji | njeno nagnjenje k ahistoričnosti, kar kaže na | C |
Vpliv eksistencializma (ki pravzaprav temelji na | fenomenologiji) | in posebej Jean-Paula Sartra je očiten že pri | C |
resničnem življenju". Toda teorizira jo šele Hegel v | Fenomenologiji | duha z znamenito "dialektiko junaka in osebnega | C |
gonilna sila praks, ki se vračajo k politiki in | fenomenologiji | telesa.Tako je Keith Boadwee z nedvoumnim homoseksua | C |
njihovega narcizma. Kot je v svoji feministični | fenomenologiji | premičnosti telesa nakazala Iris Marion Young | C |
Husserlovega in Heideggerjevega prispevka k | fenomenologiji | glej Mark C. Taylor, "Introduction: System | C |
1993, str. 118. Glej tudi Lacanovo izvajanje o | fenomenologiji | transferja v "Of the Subject Who Is Supposed | C |
Vivian Sobchack iz njene fascinantne študije o | fenomenologiji | filma, The Address of the Eye: A Phenomenology | C |
Acconciju, str. 2. (369) Intencionalnost ima v | fenomenologiji | drugačno konotacijo kot v konvencionalni umetnostni | C |
eden od ključnih feminističnih prispevkov k | fenomenologiji | in ena od njenih najpomembnejših kritik. (371 | C |
566 Derrida, Jacques kantovska estetika ; o | fenomenologiji | op. 116; o Hillu; o narcizmu o performativu | C |
fotografija op. 571, op. 572; narcizem op. 141; o | fenomenologiji | / minimalizmu op. 110; o formalizmu op. 372 | C |
150; odtujitev op. 372; o falosu op. 228; o | fenomenologiji | / transferju op. 123; ojdipska motnja; o pomenu | C |
film / filmski ustvarjalec; o transcendentalni | fenomenologiji | op. 108 Sommer, Doris op. 655 | C |
primer sunek, ki ima sicer zelo majhen pomen v | fenomenologiji | narave, ki pa na nekaterih filozofskih področjih | C |
tolikšen pomen eksistencializmu (eksistencialni | fenomenologiji) | , ki nedvomno je tista filozofija 20. stoletja | D |
posega na najrazličnejša teoretska področja: k | fenomenologiji, | filozofski hermenevtiki, filozofiji običajne | D |
školjki, odnosu med zunanjim in notranjim, | fenomenologiji | okroglega ipd.Bachelard »bere« prostor, hišo | D |
Hegla, da bi razumeli Kostjo Gatnika - je pa v | fenomenologiji | njegove likovne govorice nekaj, kar prikliče | D |
je Heideggrov predhodnik. Prav ob Husserlovi | fenomenologiji | Komel najizrecneje izpelje svoje osnovanje filozofije | D |
Godina Košir in Peter Vodopivec razpravljali o | fenomenologiji | simbolov, fenomenu države kot blagovne znamke | D |
strukturalizmu, to je filozofija, če govorimo o | fenomenologiji, | itd.Vse likovne teorije temeljijo v filozofskih | D |
konkretnim potezam omenjenih likov. V Heglovi | Fenomenologiji | duha obravnavi komedije neposredno sledi obravnava | D |
subjektom in objektom ali jazom in svetom. V | Fenomenologiji | zaznave pa je Merleau-Ponty priostril klasično | D |
Stefanija, ki je razmišljal o kulturologiji ali | fenomenologiji, | muzikologiji in identiteti (ob slovenski glasbeni | D |
delovanja možganov, kar pomeni, da se posveča tudi | fenomenologiji, | antropologiji in psihoterapiji.Ta zadnja je | D |
osnovnemu filozofskemu programu, prisotnemu v | Fenomenologiji, | je ostal zvest do konca.In zato tudi ni presenetljiv | D |
argument. O zadevi, o bistvu zadeve, o njeni | fenomenologiji, | argument avtoritete sploh ne govori, ampak o | D |
metodološkim izhodiščem, npr. novemu historizmu, | fenomenologiji, | hermenevtiki, poststrukturalizmu, avtorica vztrajno | D |
mogoče najti že pri Heglu, v njegovi znameniti | Fenomenologiji | duha, ki je nastala v času, ko je Napoleon dobil | D |
umetnosti. A mesto, ki ga umetnost zavzema v | Fenomenologiji, | pa potem v Filozofski propedevtiki in Enciklopediji | D |
absolutnega duha le po formalni pati (kot še v | Fenomenologiji | duha), temveč se pokaže tudi sama težava pojma | D |
principa sistema«, ki ga je Hegel razvijal v svoji | Fenomenologiji | duha, ko je govoril o »nravni bitnosti«, »pravem | D |
prek neke izkušnje, ki doslej tudi v sodobni | fenomenologiji | še ni bila v polnosti tematizirana, v celoti | D |
prinašajo prevod dveh slavnih Derridajevih spisov o | fenomenologiji | -Geneza in struktura ter fenomenologija in Forma | D |
zanimanje je bilo namenjeno zgodovini filozofije, | fenomenologiji | (Heideggru) in grški filozofiji; posebno mesto | D |
pri Heglu reducirana na tiste vloge, ki jih v | Fenomenologiji | opisuje v zvezi z Antigono.Tudi Hegel je bil | D |
Schleiermacherja, Diltheyja in Riceura, diskusijo o | fenomenologiji | ljubezni pri Rilkeju ter diskusije o vprašanju | D |
temu zadnji podatki, ki temeljijo na klinični | fenomenologiji, | genetskih in bioloških korelatih, poteku, izidu | P |
simbolno. Zadnji je Maurice Merleau-Ponty, ki v | Fenomenologiji | zaznave zaostruje kritiko klasičnega razkola | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |