einstein (744)

stran 34 . / Kons: 4 Boston obsoja Einsteina.	Einstein	je prepovedan. Relativiteta nevarna?	A
obličje velikega misleca njegov osebni zdravnik.	Einstein	se med očesnim pregledom šali, mlademu prijatelju	A
prijateljsko razmerje je pravzaprav obrnjeno:	Einstein	je varuh, Abrams je varovanec.Razmerje med varovance	A
z neskončnim občudovanjem. Vsakič kadar ga	Einstein	pogleda, mladega Abramsa spreleti, v očeh, ki	A
Dajale so vtis, da vedo vse na tem svetu. Prav	Einstein	je tisti, ki mladega zdravnika splošne prakse	A
univerzi, v istem kraju, kjer živi in dela Albert	Einstein,	v Princetonu.Prijateljstvo v starem razmerju	A
se njegov varovanec zbliža z nekim dekletom.	Einstein	prihaja enkrat na leto v ordinacijo doktorja	A
142 . / Ko doktor Abrams izve, da je Albert	Einstein	umrl, se mu v hipu spremeni življenje, poruši	A
kronike in zgodovinski dokumenti. Albert	Einstein	v začetku leta 1955 vse bolj trpi zaradi bolezni	A
ponedeljek, petnajst minut čez prvo uro zjutraj,	Einstein	zamrmra svoje zadnje besede.Nihče ne bo izvedel	A
Vse v imenu napredka, v imenu znanosti.	Einstein	je sanjal svoja odkritja, jaz jih iščem z nožem	A
/ stran 244 . / Fizik in matematik Albert	Einstein	je potoval z vlakom.V oddelek pride sprevodnik	A
oddelek pride sprevodnik in zahteva vozne listke.	Einstein	išče po vseh žepih, po prtljagi, na klopi in	A
njegovem mnenju najbolj vplivalo na našo dobo.	Einstein	je brez pomisleka odgovoril: »Barvilo za ženske	A
hladni kakor kamen,« se je spomnila gospodinja.	Einstein	se je nasmehnil in rekel: »Volna je pač slab	A
Pojdite in sporočite to moji ženi,« pravi mirno	Einstein,	»saj veste, da se jaz ne vmešavam v gospodinjske	A
kakšna je razlika med časom in večnostjo.	Einstein	je odgovoril: »Draga gospa, mislite si, da te	A
Mozart za božjega pomočnika, lahko je bil tudi	Einstein,	Prešeren in še kdo.Mogoče smo vsi ljudje ustvarjeni	B
Pojave pri velikih hitrostih je prvi opisal	Einstein	v posebni teoriji relativnosti, ki jo je objavil	B
prostor in čas prepletata. Deset let kasneje je	Einstein	v splošni teoriji relativnosti predstavil	B
katerega sistema opazovanja opisujem gibanje.	Einstein	je v posebni teoriji relativnosti opisal zakonitosti	B
pojmovali maso in energijo, kot dve različni stvari,	Einstein	pa je ugotovil, da je masa le ena od oblik energije	B
dve izmed mnogih oblik energije v prostoru.	Einstein	na primer ugotavlja, da je vsak masni delec	B
je čas ”število gibanja“ - s pripombo, da je	Einstein	še zaostril takšno funkcionalistično oziroma	B
prostora uvedli izraz ”svetlobni eter“ in šele	Einstein	je v začetku 20. stoletja zavrnil hipotezo,	B
osnovi tega odkritja je na začetku 20. stoletja	Einstein	radikalno sklepal, da ni nobenega mirujočega	B
gravitacijsko polje nekaj realnega. Tudi sam	Einstein	je nekaj let pred smrtjo zapisal, da je njegov	B
relativnost časa v pravem pomenu pa je odkril šele	Einstein.	Janez.	B
božjo vsemogočnost in vseprisotnost - in šele	Einstein	je v svoji splošni teoriji relativnosti pojasnil	B
Tempori parendum est.	Einstein	med svetnikoma OB MLAJU	B
zdaj pa, ko sem prebral Einsteinovo knjižico [	Einstein	(1)], ki ste mi jo posodili, pa še poglavje	B
Bruno. Res je -	Einstein	je leta 1905 zasnoval posebno teorijo relativnosti	B
oziroma univerzalna razlaga celotne narave (	Einstein	je sicer upal, da bo), ampak se ji morajo pridružiti	B
Materialistična interpretacija Einsteina! Angel.	Einstein	je sicer v angelskem svetu visoko cenjen, saj	B
nastanku leta 1905 samo nekakšen torzo, ki ga je	Einstein	dopolnil deset let pozneje v splošni teoriji	B
relativnosti“ na pospešena gibanja je v tem, da	Einstein	namesto spreminjanja fizikalnih zakonov za pospešene	B
tega od narave ne more zahtevati! Bruno.	Einstein	nič ne zahteva od narave, samo opisuje jo bolje	B
žarkov, je zaradi gravitacije ukrivljen! Še več:	Einstein	sámo gravitacijo izenači z ukrivljenostjo prostora	B
ga pravzaprav določajo... Do teh spoznanj je	Einstein	prišel postopoma, izhajajoč iz načela ekvivalence	B
sam pomagal širiti, med drugim pravijo, da je	Einstein	odkril ”načelo ekvivalence“, ko je nekoč pomislil	B
trenutkov pravzaprav ne občuti teže - danes bi si	Einstein	za primer verjetno rajši izbral vesoljca v breztežnostnem	B
izenačena s pospeškom prostega pada. Ta uvid je	Einstein	posplošil v načelo, po katerem lahko gravitacijske	B
domislica, kaj pa v praksi? Ali je bilo vse, kar je	Einstein	trdil, tudi izkustveno preverjeno?V svoji knjižici	B
malce vrnil k splošni teoriji relativnosti:	Einstein	torej pravi, da v vseh ukrivljenih prostorih	B
teorija, ki je kot teorija lahko absolutna.	Einstein	si je namreč prizadeval, da bi različne relativne	B
toliko, kolikor je bila pot navzgor fizikalna...	Einstein	je s svojim pojmovanjem relativnosti prostora	B
Janez. To se mi zdi razumljivo, saj je	Einstein	opustil hipotezo o obstoju ”svetlobnega etra	B
Prepričan seveda nisem... Bruno.	Einstein	je sprva, ko je odkril posebno teorijo relativnosti	B
relativnosti in statusu četverja v njej, je	Einstein	spoznal, da so zadeve glede substancialnosti	B
konfiguracijo četvernega prostora-časa, ki jo je	Einstein	izrazil z ”enačbami polja“. Janez.	B
zavedejo k preveč materialni predstavi polja.	Einstein	ne pojmuje polja kot ”nošenega“ na nekem materialnem	B
”problemu praznega prostora“ je napisal sam	Einstein	tri leta pred smrtjo, in sicer v petem dodatku	B
Bruno. Da, preberi si tistih nekaj strani:	Einstein	se navezuje na polemiko med Leibnizem in Clarkom	B
njegove ”groze pred praznino“ (horror vacui).	Einstein	meni, da je resnično vznemirljiva Newtonova	B
realnost, še posebno praznemu prostoru [gl.	Einstein	(1), 136], in zato povsem razume Kartezija,	B
in zatorej ni praznega prostora. Toda, dodaja	Einstein:	trditev, da je razsežnost vezana na telesa,	B
zanikanje ”komaj lahko jemljemo resno“, pravi	Einstein,	”saj so možnosti za spravljanje predmetov v	B
kakor predmeti, ki jih lahko spravimo vanjo“ [	Einstein,	prav tam, 137], in dodaja, da možnost škatle	B
med telesi očitno je prazna razsežnost. Zato	Einstein	pravi, da ”je potrebna ideja polja kot predstavnika	B
določitvi mehaničnih in elektromagnetnih dogajanj“ [	Einstein	(2), 355]. Janez.	B
transcendentalna) ali aposteriorna (izkustvena)?	Einstein	je v tej dilemi, na splošno rečeno, zavračal	B
z evklidsko geometrijo kot z neevklidskimi.	Einstein	se s to tezo sicer ni povsem strinjal, saj pri	B
teorijo in idealistično filozofijo], s katerim je	Einstein	prijateljeval na univerzi v Princetonu. Gödel	B
sta se zavzemala tudi Giordano Bruno in Albert	Einstein.	Pa tudi Spinoza je (gotovo močneje kot jaz) veroval	B
nujnost - le kako naj bi bila nekaj ”poljubnega“?	Einstein	je to spoznanje strnil v tri kratke besede:	B
od dveh pravih kotov). Znano je tudi, da je	Einstein	temu modelu dodal ”kozmološko konstanto“ in	B
postalo jasno, da se vesolje dejansko razteza, je	Einstein	rekel, da je bila uvedba kozmološke konstante	B
dveh regij vesoljnih dogodkov v prostoru-času (	Einstein)	, prek časovno ločenih vesolij v ciklično ”utripajočem	B
Cambridge University Press, Cambridge, 1996.	Einstein,	Albert (1): Relativity.The Special and the	B
v nem. izv. 1916], Routledge, London, 1993.	Einstein,	Albert (2): ”Neadekvatnost klasičnih modelov	B
Theory and Idealistic Philosophy“, v: Albert	Einstein:	Philosopher-Scientist, ur. P. Schilpp, Open	B
je razbiti atom, kakor predsodek... Albert	Einstein	Predsodek je najpriročnejši, a tudi najbolj	B
Je njena izbrana možnost. Albert	Einstein	je dal razumeti, da z razlikovanjem preteklosti	C
različnih kulturnih polj dvajsetega stoletja. Albert	Einstein	jo je zaznal v atomski fiziki, William Empson	C
znanstvenega pojma' etra, ali če vemo, da se celo	Einstein	vse do konca življenja ni mogel sprijazniti	C
Anekdota za danes Nemški fizik Albert	Einstein	(1879 do 1955), eden izmed začetnikov kvantne	D
hladni kot kamen,« se je spomnila gospodinja.	Einstein	se je nasmehnil in rekel: »Volna je pač slab	D
Motita me dve malenkosti. Najprej je	Einstein	pokvaril sanje o vesoljskih potovanjih.Dokler	D
posvetne narave. Med drugo svetovno vojno je	Einstein,	sicer res z velikimi dvomi, pisal tedanjemu	D
svobodo umetnosti ... V znanosti sta v ospredju	Einstein	in Freud.V Parizu organizirajo prvo svetovno	D
uspelo, »saj je politika težja od fizike«. (A.	Einstein)	Ker ljudje ne bodo nikoli izgubili interesa	D
Strah ga je vsega predpisanega. Tako kot Albert	Einstein	se boji šol, morebiti zato, ker je dolgo živel	D
zamislili situacijo, v kateri bi bil Albert	Einstein,	ki je 30. julija 1932 pisal poznavalcu človeške	D
umreti v izgnanstvu: Freud leta 1939 v Londonu,	Einstein	leta 1955 v Princetonu. Pod žarometom	D
židovskih staršev 14. marca 1879 rodil Albert	Einstein,	teoretski fizik, najvidnejši tvorec nove dobe	D
Grobe predstave o njej so že splošno razširjene.	Einstein	je dodal prostoru še eno dimenzijo - čas.V takem	D
bila čas in prostor še ločena in absolutna.	Einstein	je odkril, da sta soodvisna: pojmovanje časa	D
prispeval na skoraj vseh področjih fizike.	Einstein	je bil svetovno znan in čeprav večina ljudi	D
komaj slutili, za kaj gre, so vsi vedeli, da je	Einstein	»tisti« znanstvenik.Od Newtona ni bilo znanstvenika	D
1879 se je rodil nemški teoretski fizik Albert	Einstein	(umrl leta 1955), najvidnejši tvorec nove dobe	D
Pojdite in sporočite to moji ženi,« je rekel mirno	Einstein,	»saj veste, da se jaz ne vmešavam v gospodinjske	D
‒	Einstein	se je v Kaliforniji udeležil banketa, na katerem	D
zapisali: »Kaj ženski koristi IQ, kakršnega je imel	Einstein,	če pa izgleda kot njegov brat dvojček?« V	D
Kdo ve, kam nas vodi? Ali ni Albert	Einstein	relativnostne teorije odkril, ko si je predstavljal	D
včerajšnji dan leta 1955 je umrl nemški fizik Albert	Einstein	(rojen leta 1879), utemeljitelj relativnostne	D
vprašala, kakšna je razlika med časom in večnostjo.	Einstein	je odgovoril: »Draga gospa, mislite si, da	D
‒	Einstein	je imel na pariški Sorboni vrsto predavanj,	D
priznal, da bo simbol 20. stoletja ostal Albert	Einstein,	ne pa dr. Mengele, znan po zločinskih poskusih	D
postavljamo novo vprašanje in sintetizirani, umetni	Einstein	znotraj računalnika nanj odgovori na podlagi	D
primeru dobil nešteto mladih, za katere bi Albert	Einstein	lahko rekel, da so po pomoti dobili možgane	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani