nova beseda iz Slovenije
veliko pozornosti in občudovanja. 6.2. Marcel | Duchamp | V Les transformateurs Duchamp (Duchampovi transform | C |
6.2. Marcel Duchamp V Les transformateurs | Duchamp | (Duchampovi transformerji), ki je zbornik krajših | C |
štiri dimenzije, pošast." Lyotardu predstavlja | Duchamp | vzorčni primer umetnika, ki neprestano ruši | C |
umetnika, ki neprestano ruši ustaljeni red. "Ko | Duchamp | reflektira o možnem, ne gre za modalnost, ki | C |
uveljavljena dejstva." Kot nadalje trdi Lyotard, | Duchamp | zagotavlja "sredstva, orodja in orožja za politiko | C |
dvoumno spolno opredeljenost - sta zgovorni. | Duchamp | je torej obenem oče / očka in feminiziran (njegovo | C |
sem obširno pisala na drugem mestu)(203), da | Duchamp | celo razločneje učinkuje kot performativ, kot | C |
v performativnega, ambivalentno maskulinega. | Duchamp, | ki so ga kot zgled postavile mlajše generacije | C |
trpinčeno, tesnobno umetnostjo. (206) Podobno kot | Duchamp | tudi Warhol ni samo uprizarjal svoje kariere | C |
Tako se je zgodilo. (208) Če je | Duchamp | obšel seksualne / spolne implikacije dandija | C |
performativa najdemo pri Yvesu Kleinu, ki, podobno kot | Duchamp, | priskrbi zanimivo in s stališča amerikaniziranega | C |
Postmodernism and the En-Gendering of Marcel | Duchamp, | Cambridge University Press, Cambridge in New | C |
Postmodernism and the En-Gendering of Marcel | Duchamp | je eden od vse številnejših tekstov, ki raziskujejo | C |
Postmodernism and the En-Gendering of Marcel | Duchamp, | Cambridge University Press, Cambridge in New | C |
Postmodernism and the En-Gendering of Marcel | Duchamp | (Cambridge University Press, New York in Cambridge | C |
Postmodernism and the En-Gendering of Marcel | Duchamp; | o članku iz revije Life razpravljam na straneh | C |
umetniške subjektivitete. (201) Čeprav je bil | Duchamp | zadržan glede spola te figure, se je o njem | C |
Postmodernism and the En-Gendering of Marcel | Duchamp. | (204) Umetnostnozgodovinsko raziskovanje je | C |
Postmodernism and the En-Gendering of Marcel | Duchamp, | str. 146. Zgodovinsko gledano je opazno, da | C |
je obdobje tik po prvi svetovni vojni, ko je | Duchamp | igral Rrose Sélavy, podobno kot 60. leta, zaznamovala | C |
december 1994, str. 552, 560. (262) Podobno kot | Duchamp | je tudi Klein poziral za številne portretne | C |
Postmodernism and the En / Gendering of Marcel | Duchamp, | Cambridge University Press, New York in Cambridge | C |
Postmodernism and the En-Gendering of Marcel | Duchamp, | zlasti na str. 16. Glej tudi Andreas Huyssen | C |
Postmodernism and the En-Gendering of Marcel | Duchamp, | str. 146).Tozadevno je razprava Joan Riviere | C |
obstaja skozi naše telo in zavest). Glej Marcel | Duchamp, | "The Green Box" (1934), v: Michel Sanouillet | C |
Elmer Peterson (ur.), The Writings of Marcel | Duchamp, | Da Capo, New York, 1973, zlasti str. 65, 91 | C |
kjer je v zadnjih letih življenja občasno živel | Duchamp. | Glej Frueh, "Hannah Wilke: Art", v Kochheiser | C |
Postmodernism and the En-gendering of Marcel | Duchamp, | Cambridge University Press, New York in Cambridge | C |
Sanouillet (ur.), Marchand du sel: Écrits de Marcel | Duchamp, | Terrain vague, Pariz, 1959. (528) Wilke, "I | C |
Übrigens Sterben Immer die Anderen: Marcel | Duchamp | und die Avantgarde seit 1950, Museum Ludwig | C |
Jean-François Lyotard, Les Transformateurs | Duchamp, | Galilée, Pariz, 1977, str. 138. (569) Jacques | C |
aids op. 683 Akt, ki se spušča po stopnicah ( | Duchamp) | "Alegorični impulz" (Owens) | C |
259; jaz penis kot; razmerje do; telo op. 152 | Duchamp, | Marcel avtorska funkcija; diskurz op. 200; feminizacija | C |
estetska sodba ideološka razsežnost Étant donnés ( | Duchamp) | etnična pripadnost spol | C |
tistega, ki ga ljubiš (Flanagan) Veliko steklo ( | Duchamp; | Wilkejeva Vergine, Lea o Acconciju op. 321; | C |
Sally Banes in Noël Carroll, "Cunningham and | Duchamp" | , v: Ballet Review št. 11, poletje 1983, str | C |
Drzewiecki, Conrad | Duchamp, | Marcel Duncan, Isadora | C |
plesne tehnike, označil kot ready-mades. (Seveda | Duchamp | na splošno velja za človeka, ki je najpomembneje | C |
vplival tako na Rauschenberga kot na Johnsa.) | Duchamp | je bil véliki praded tega, čemur zdaj pravimo | C |
nevpletenih opazovalcev. Pomenljivo je, da je bil | Duchamp | tudi tisti, ki je s tem, ko je porogljivo označil | C |
zato, da pozneje enako nenadno spreminja smeri. | Duchamp | je nekoč zapisal: "Da bi se izognil podrejanju | C |
zapisanih Leonarda in Friedricha postavi še Marcel | Duchamp, | odpirajo dela Yvesa Kleina, Claudia Parmiggianija | D |
se lotevali vloge denarja, med njimi Marcel | Duchamp, | Joseph Beuys, Andy Warhol, Gilbert & George | D |
transformirala njegovo spolno identiteto, sta bila Marcel | Duchamp | s samotravestijo v delu Rose Selavy in Francis | D |
Reuters Uganka Marcel | Duchamp | Lažni mit o drznem dandyju? | D |
Bliže Leonardu da Vinciju kot nihilistom Marcel | Duchamp. | Prerok? | D |
in postal, za Američane, simbol avantgarde. | Duchamp | si je bil pred tem ogledal razstavo zračnih | D |
Kolo (Roue de bicyclette), ki ga je Marcel | Duchamp | namestil na kuhinjski stol - izhaja iz leta | D |
zgodovinarja Jeana Claira (izdal je knjigo Sur Marchel | Duchamp | et la fin de l'art) je Duchamp bliže obsedenosti | D |
knjigo Sur Marchel Duchamp et la fin de l'art) je | Duchamp | bliže obsedenosti Leonarda da Vincija kot nihilizmu | D |
neprijetni izkušnji s Salon des Indépendants je | Duchamp | namreč delal v pariški knjižnici Sainte-Geneviève | D |
dokumenti, ki jih je muzeju darovala vdova Teeny | Duchamp. | Ohranjeni zapiski, ki so nastajali ob izdelavi | D |
Dalí in Gala, Dalí in oče, Dalí in Marcel | Duchamp, | in Ingrid Bergman, in Gregory Peck ...Korak skozi | D |
so bili André Breton, Salvador Dalí in Marcel | Duchamp. | Predstavil jih ji je Ernst. | D |
Najbolje se je lotiti zadeve tako, kot se je je | Duchamp | pred sto leti, ko je naslikal golo žensko, ki | D |
libretu Sorokina začenja z Duchampovo antiarijo: » | Duchamp | je leta 1913 kupil reprodukcijo večerne zimske | D |
tej obliki izražanja nevarno. Zato si je že | Duchamp | omejil letno proizvodnjo ready-mada, saj je | D |
društva za estetiko. Predavanja na temo Marcel | Duchamp: | estetika, kljub vsemu bodo (v angleščini) v | D |
Z različnimi umetniškimi projekti je Marcel | Duchamp | vplival na razvoj umetnosti v 20. stoletju: | D |
umetnosti, katere glavni predstavnik je še vedno | Duchamp. | Vrsta umetniških smeri (dada, nadrealizem, konceptual | D |
Kandinsky, Brancusi, Krichner, Derain, Mondrian, | Duchamp, | Giacometti ... Bolgarski apnenec | D |
Rodil se je francoski kubistični kipar Raymond | Duchamp | Villon (umrl leta 1918). 1914 Velika Britanije | D |
moremo imeti za nadrealiste. Tako se Marcel | Duchamp | na razstavi predstavlja z delom Veliko steklo | D |
ustvarjalcev 20. stoletja, kot so Joseph Beuys, Marcel | Duchamp, | Yves Klein, Andy Warhol idr.Med njimi so tudi | D |
ustvarjalnosti domačinov (Braque, Delauney, Léger, | Duchamp) | in prišlekov (Picasso, Brancusi, Mondrian, Kandinski | D |
Tanguy, tudi Giorgio de Chirico, pa Magritte, | Duchamp, | Dali, celo Picasso. Na ogled je okrog 400 | D |
umetnik. To je tisto, kar nam je pokazal Marcel | Duchamp | z izjavo - če si umetnik, je vse, česar se dotakneš | D |
Opogumljajo me tudi veliki umetniki. | Duchamp, | Man Ray, Dali, Picasso, Picabia, Warhol, Lichtenstein | D |
opazovalca naredi prozornega, ga izniči. Partizan | Duchamp | obrača hrbet slikarstvu, ne, ker ne bi videl | D |
Rodil se je francoski kubistični kipar Raymond | Duchamp | Villon (umrl leta 1918). 1913 Rodila se je | D |
inspirira? Več umetnikov me navdušuje, prav gotovo | Duchamp, | Robert Smithson, Eva Hesse, predvsem pa z velikim | D |
projektih vključevali zvok (med njimi je tudi | Duchamp) | , razstavo elektronske glasbe sodobnih avtorjev | D |
predstavljenimi umetniki so Picasso, Brancusi in | Duchamp. | Razstava bo trajala do 7. marca. | D |
umetnikom povojne generacije, kot sta Marcel | Duchamp | in Kurt Schwitters.Srce razstave je prav Schwitterje | D |
kot so Artaud, Beuys, Mondrian, Chen Zhen, | Duchamp, | Gallego, Motti, Kandinsky, Picabia, Toumin, | D |
na temo konca umetnosti pa Hegel, Danto in | Duchamp. | Sklepna ugotovitev: nad zgodovinskim poslanstvom | D |
manjka Malevič, seveda ob vseh drugih, kot so | Duchamp, | enovita ruska avantgarda in vrsta umetnikov | D |
Chaplin, Hitchcock, Braque, Picasso, Coco Chanel, | Duchamp, | Cocteau, Marilyn Monroe, Carson McCullers, Mae | D |
časov niti zadrtih diktatorskih režimov. Marcele | Duchamp | leta 1917 v New Yorku ni smel razstavljati pisoarja | D |
stvaritve po okusu 500 strokovnjakov Marcel | Duchamp | in šele nato Pablo Picasso, Henri Matisse | D |
med umetnikovim ready-madeom, kot je Marcel | Duchamp | imenoval svoje stvaritve, in danes prevladujočo | D |
seže tja v začetek prejšnjega stoletja, ko je | Duchamp, | denimo, predstavil ready made Mone Lise z brki | D |
razstavljali tudi Yaakov Agam, Pol Bury, Marcel | Duchamp, | Jean Tinguely, Alexander Calder, Robert Jacobsen | D |
komentarjev seveda zanimiva predvsem zadnja: | Duchamp | kot praoče vseh neslikarskih praks 20. stoletja | D |
dojemanje statusa likovnega dela v sliki Partizan | Duchamp | obrača hrbet slikarstvu.Hkrati se v tej sliki | D |
iz Normandije; njegova sestra je bila Suzanne | Duchamp | (Crotti), brata pa Raymond Duchamp - Villon | D |
bila Suzanne Duchamp (Crotti), brata pa Raymond | Duchamp | - Villon in Marcel Duchamp.Nameraval je postati | D |
brata pa Raymond Duchamp - Villon in Marcel | Duchamp. | Nameraval je postati pravnik, vendar je leta | D |
Claude Closky je letošnji dobitnik nagrade Marcel | Duchamp, | ki jo že nekaj let podeljujejo na sejmu FIAC | D |
razprodani dvorani. V likovni umetnosti je | Duchamp | leta 1917 pisoar razstavil kot umetniško delo | D |
ready made, ikono sodobne umetnosti. Tako je | Duchamp | postal njen »priženjeni« ded.Po družini Matisse | D |
definira? Izvirna Fontana - ki si jo je bil Marcel | Duchamp | zamislil za prvo razstavo Society of Independent | D |
umetnost lepoto izrecno zavrača,« odvrne Benson. | Duchamp | je bil prvi, ki je zavrnil Moneta in impresioniste | D |
Warhol, Jean-Paul Gaultier, Antonin Artaud, | Duchamp | ...Nazadnje pa slovita ruska sopranistka Anna | D |
Poleg ΄»prijateljev΄« so v zbirki tudi Malevič, | Duchamp, | Picabia, Brancusi idr.Razstava je bila že predstavlj | D |
pozicionirala prav največja imena 20. stoletja: | Duchamp, | Picasso, Cindy Sherman.Razstava na zadnje resda | D |
nekaj, kar so pozneje povzeli dadaizem, Marcel | Duchamp | in pank. Valentina Plahuta Simčič | D |
velja za očeta »ready made« artefaktov Marcel | Duchamp, | ki z razglasitvijo industrijsko izdelanih uporabnih | D |
Wajcman analizira objekt, ki sta ga inavgurirala | Duchamp | in Malevič.Kakšen objekt je Duchampovo ready | D |
korenine? Leta 1917 je bil v New Yorku Marcel | Duchamp | eden izmed pobudnikov prve razstave Društva | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |