capablanca (160)

Fischer 362, Kasparov 345, Aljehin 230, Talj 218,	Capablanca	196, Lasker 140, Karpov 114, Morphy 91, Botvinnik	D
Emanuel Lasker (Nemčija), 1921 - 1927: Jose Raul	Capablanca	(Kuba), 1927 - 1935: Alexander Aljehin (Francija	D
Po tej plati sta ju zanesljivo prekašala	Capablanca	in Aljehin, saj naturalizirani Francoz ne le	D
Prehitel ga je le kasnejši svetovni prvak	Capablanca,	ki si je v zadnjem kolu rešil kožo, Vidmar pa	D
Takrat je presenetil domala neznani Pillsbury.	Capablanca	je v špansko letovišče prav tako prišel kot	D
letih prejšnjega stoletja je kraljeval Kubanec	Capablanca,	drugi Američan Fischer pa se je na svetovni	D
imel neposredno zvezo s politiko le Jose Raoul	Capablanca,	ki je bil po poklicu kubanski ambasador za Evropo	D
Komentar verjetno ni potreben ... Jose Raoul	Capablanca	(svetovni prvak 1921-1927)	D
oboževalci in neizogibnim srečnim koncem. In	Capablanca	- salonski lev svetovnega slovesa in ljubljenec	D
precej več dinamične moči od nasprotnikovih.«	Capablanca:	»Če pogledamo šahovsko zgodovino od Labourdonaisa	D
zrasli Pilsbury, Schlechter, Maroczy, Rubinstein,	Capablanca	...Da, tudi Aljehin, ki se je, po lastnem priznanju	D
ga šahovski svet še zmeraj ne ceni dovolj.«	Capablanca:	»Prav Steinitz je prvi formuliral načela splošne	D
podobno simultanko v Havani ogledal 11-letni	Capablanca.	Tudi on si jo je zapomnil za vse življenje:	D
težko upreti. Razplet dvoboja (1921) je znan:	Capablanca	je zasluženo zmagal z rezultatom +4=10 in postal	D
Flohr 13 od 19, 3. Lasker 12,5 (brez poraza), 4.	Capablanca	12 itd.Ne le, da je še enkrat prehitel tretjega	D
Šahovski stroj Jose Raoul	Capablanca	y Graupera (19. 11. 1888-08. 3. 1942) bo za	D
zakaj vsi legendarni šahisti (Morphy, Pilsbury,	Capablanca,	Fischer) izhajajo z ameriške celine. In med	D
in je obvladal igro do največjih potankosti,	Capablanca	pa, denimo, otvoritvene teorije sploh ni poznal	D
ljudmi, ki s šahom niso imeli nič skupnega.	Capablanca	skorajda ni študiral šaha, vsekakor neprimerno	D
zgodovini. Njegove partije so očarale z logiko in	Capablanca	ni brez razloga učil: »Kadar se odločite za	D
naslednik. »Andersen in Čigorin sta iskala izjeme,	Capablanca	se vselej opira na železno logiko v čvrstih	D
naslednik največjega šahovskega psihologa Laskerja,	Capablanca	ni nadaljeval po njegovi poti.Še več, šahovski	D
Kubanski Morphy	Capablanca	se je rodil v Havani v številni in bogati družini	D
Kmalu je sledila nova triletna prepoved ...	Capablanca	je pripovedoval, da sta njegovo šahovsko strast	D
4-3=6). V začetku leta 1909 se je 20-letni	Capablanca	odločil za prvo turnejo po ZDA.V raznih mestih	D
Lasker-Capablanca - za naslov svetovnega prvaka!	Capablanca	in Marshall sta igrala intrigantni dvoboj v	D
pa sta do osmih zmag. Že po peti partiji je	Capablanca	vodil z 2:0 (ob treh remijih), šesta partija	D
dobljenih 8., 11., 12. in 13. partiji se je	Capablanca	približal končni zmagi samo na korak.Nato se	D
podobnega skoka,« je brez lažne skromnosti pisal	Capablanca.	Objavljamo del knjige, ki bo izšla pri zavodu	D
na domačih tleh Leta 1920 sta se Lasker in	Capablanca	srečala v Haagu in podpisala dogovor o dvoboju	D
letih, npr. v Peterburgu.« Po drugi strani je	Capablanca	kar pokal od moči.Vojna ga ni pretirano prizadela	D
naslednje štiri partije so potekale mirno -	Capablanca	ni imel nikakršne prednosti.V 6. partiji je	D
Parsifalu . / . 2004.05.05 PANORAMA.TXT:26443 . /	Capablanca	je povedel s +3 in po dveh remijih je prišlo	D
opozorilo in upošteval sem ga.« In tako je	Capablanca	zanesljivo zmagal s 9:5 (+4=10), ter postal	D
netipičnih napak. Resnici na ljubo pa bi tudi drugje	Capablanca	vendarle favorit. Od Londona do New Yorka	D
prepričljivo dokazal, da je najboljši na svetu: 1.	Capablanca	13 (iz 15), 2. Aljehin 11,5 (oba neporažena	D
boj za svetovno prvenstvo. Pripravil jih je	Capablanca	in po dolgem »česanju« so t. i.Londonski sporazum	D
prvak mora braniti naslov pod enakimi pogoji.	Capablanca	se je, kot je dejal, odločil narediti konec	D
po predpisih Londonskega sporazuma. Takrat je	Capablanca	obžaloval, da je vztrajal pri neomejenem boju	D
je takoj povedel in hitro povečeval prednost,	Capablanca	pa je začel slabo - 2 iz 5 in popolnoma nepričakovano	D
je bil posebno dramatičen. V drugem krogu je	Capablanca	premagal Laskerja in zbral kar 8,5 točke od	D
devetih iz partij z njemu dobro znanimi rojaki.	Capablanca	pa je remiziral, remiziral in zelo lahkomiselno	D
na sporedu tri kroge pred koncem turnirja.	Capablanca	je zaostajal za dve točki, toda imel je tudi	D
zmagovalec turnirja (ali drugouvrščeni, če bi zmagal	Capablanca)	postal uradni izzivalec svetovnega prvaka.	D
izzivalec svetovnega prvaka. Toda medtem sta se	Capablanca	in Aljehin že dogovorila o dvoboju in izzivalec	D
Kubanec je zmagal v vseh petih dvobojih: 1.	Capablanca	14, 2. Aljehin 11,5, 3. Nimcovič 10,5, 4. Vidmar	D
Vidmar 10, 5. Spielmann 8, 6. Marshall 6.	Capablanca	je v šestih letih vladavine izgubil samo tri	D
nadarjenosti. Za nespornega favorita je veljal	Capablanca.	To je potrjeval njun dotedanji medsebojni rezultat	D
en gol.« Očitno je v to vse bolj verjel tudi	Capablanca.	A na njegovi strani je bila še ena velika prednost	D
premagam šestkrat. In še manj mi je jasno, kako bo	Capablanca	šestkrat premagal mene.«Toda Capablanca tega	D
bo Capablanca šestkrat premagal mene.« Toda	Capablanca	tega niti ni potreboval: zadostovalo mu je pet	D
predvsem živci! Ob koncu dvomesečnega maratona pa	Capablanca	s svojimi živci že ni bil več 'na ti' in zato	D
Londonskim sporazumom, vso pravico. Žal se	Capablanca	ni takoj strinjal, da bi igral povratni dvoboj	D
Samo ugibamo lahko, kako bi se končal.	Capablanca,	poučen z grenko izkušnjo, bi se gotovo dobro	D
prikrajšali za vrhunec velikega dvobojevanja.	Capablanca	je prvi na lastni koži izkusil vse težave neomejenega	D
Celo desetletje po polomu v Buenos Airesu je	Capablanca	preživel v upanju, da bo le še odigral dvoboj	D
Kissingenu (1928): 1. Bogoljubov 8 iz 11, 2.	Capablanca	7, 3.-4. Rubinstein in Euwe 6,5, 5. Nimcovič	D
ta je izziv sprejel. Čez dva meseca si je	Capablanca	kar sam dal najlepše darilo za štirideseti rojstni	D
na dvokrožnem turnirju v Berlinu (1928): 1.	Capablanca	8,5 iz 12, 2. Nimcovič 7, 3. Spielmann 6,5,	D
Karlsbadu (1929): 1. Nimcovič 15 iz 21, 2.-3.	Capablanca	in Spielmann 14,5, 4. Rubinstein 13,5, 5.-7	D
katerem sta se rodila dva otroka, razpadel in	Capablanca	se je poročil v drugo.) Takoj zatem je prvak	D
za pol točke zaostal za Euwejem. Tedaj se je	Capablanca	odločil za dvoboj desetih partij z Euwejem,	D
samo šahovska umetnost. Sedanjemu šampionu je	Capablanca	še vedno edini resni tekmec.« Toda čedalje	D
prenehala sta celo nastopati na istih turnirjih. »	Capablanca	je o vsem govoril mirno,« se je spominjal Koblenz	D
hudo prizadeto je bilo tudi njegovo samoljubje.	Capablanca	je bil namreč prepričan, da je ne samo močnejši	D
A kaj narediti?	Capablanca	je znova predlagal, naj pravico do prirejanja	D
Pred povratnim dvobojem Euwe-Aljehin se je	Capablanca	z Euwejem dogovoril o morebitnem dvoboju (leta	D
mogel zvedeti, ali se bo turnirja udeležil tudi	Capablanca.	Sam je bil namreč pripravljen igrati le pod pogojem	D
zanimajo.'« »Saj je svetovni prvak Lasker in ne	Capablanca!	« sem vzkliknil, Aljehin pa me je dopolnil:	D
dopolnil: »Res je, toda kaj kmalu bo to Jose Raoul	Capablanca.	« Pravilno strateško predvidevanje!	D
je Aljehin govoril, da bo »Laskerja zamenjal	Capablanca,	le vprašanje časa je, kdaj se bo to zgodilo	D
precej področjih, zlasti v tehniki igre, me je	Capablanca	močno prekašal in njegov edini pravi nasprotnik	D
turnirju zmage« prvič po vojni srečala Aljehin in	Capablanca.	Aljehin je igral odlično (+8=7), Kubanec še	D
določenim upanjem. V najini prvi partiji je	Capablanca,	ki me je povsem preigral v otvoritvi, prednost	D
nasprotnika, ki poleg vsega še hitro napreduje.	Capablanca	se ne bo več dolgo skrival za barikado 10.000	D
šahovski bojevnik, Lasker šahovski filozof in	Capablanca	čudež avtomatizma, se Aljehin, skladno z ruskim	D
bolj uveljavlja kot iskalec šahovske resnice.	Capablanca	ima naslov, Lasker ima rezultate, toda le Aljehin	D
nasprotniki je brez dvoma najmočnejši,« je izjavil	Capablanca.	Aljehin ni bil zadovoljen s svojo formo, zato	D
Naj ponovim, da sta igrala do šestih zmag. A	Capablanca	se je hitro pobral in zmagal v tretji in sedmi	D
izgubil dar govora. Prav zares redek primer:	Capablanca	je izgubil dve partiji zapored. V zapletenem	D
šahiral v zanj nesprejemljivih podnebnih razmerah.	Capablanca	pa jih je imel »komaj« 39 in igral skoraj doma	D
korak naprej v razvoju šahovske misli, ki mu	Capablanca	ni mogel več slediti. Aljehin je povedel s	D
dvoboj bi bil praktično že odločen. Tako pa je	Capablanca	vstal od mrtvih, uporabil še vse preostale moči	D
Poraz bi njegove možnosti praktično izničil -	Capablanca	bi izenačil na 4:4 (za ohranitev naslova mu	D
več naredil veliko napako. Na 32. partijo je	Capablanca	prišel povsem brez moči.Aljehin je to kmalu	D
partijo je Aljehin začel z veliko željo po zmagi,	Capablanca	pa se je dolgo in junaško upiral.Partija je	D
čestitke in najlepše želje. Iskreno vaš J. R.	Capablanca.	« Pozneje je nekdanji prvak le prišel v šahovski	D
šahiranja in da se začenja nova zvrst igranja.	Capablanca	je zmagoval z omrtvelimi šablonami, Aljehin	D
Vse to ima zelo pomembno vlogo ...«	Capablanca	je priznal, da je »v tem dvoboju prišlo do ogorčenega	D
Capablancovi smrti, je zapisal tudi: »Le kako je lahko	Capablanca	izgubil dvoboj z menoj?Priznati moram, da odgovora	D
odigralo dejstvo, o katerem sem že precej napisal:	Capablanca	je vse življenje zmagoval zlahka in se ni bil	D
Udobni nasprotnik Razumljivo je, da si je	Capablanca	želel povrniti naslov najboljšega.Zgodovina	D
njem sta razpravljala o pogojih novega dvoboja,	Capablanca	pa je predlagal omejitev števila partij.Aljehin	D
Konec januarja 1928. »Prepričan sem, da bo	Capablanca	zahteval povratni dvoboj,« je v Parizu izjavil	D
dvoboj, in se obvezal sprejeti izziv v enem letu.	Capablanca	se februarja vrača v New York in že marca lahko	D
marca lahko pričakujem izziv.« Februar 1928.	Capablanca	se je obotavljal.Poslal je pismo predsedniku	D
določita podrobnosti o dvoboju. 8. oktober 1928.	Capablanca	dopotuje v Berlin in pošlje Aljehinu uradni	D
Capablanco. Bogoljubov igra povsem drugače kot	Capablanca,	je vrhunski poznavalec otvoritev in njegovo	D
avgust 1929. Na velikem turnirju v Karlsbadu si	Capablanca	razdeli drugo mesto (tokrat za Nimcovičem),	D
udeleženci, proti čemur je dvakrat ostro protestiral	Capablanca,	a brez uspeha.Prvak in nekdanji prvak se nista	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani