božjo voljo (1.288)

meniš? NEŽKA Poslušaj! MATIČEK Govôri za	božjo voljo!	NEŽKA Naš baron Nalêtel se je lepih punc tukaj	A
TRETJI NASTOP Nežka, gospa sedeča GOSPA Za	božjo voljo,	Nežka, poglej, kakšna sem! Mladenič bo zdaj tukaj	A
GOSPA se ustraši in vstane: Moj mož! ‒ Za	božjo voljo,	kaj mi je storiti?‒ Tonček vstane.	A
tja in pogleda skoz okno. NEŽKA Nikar, za	božjo voljo!	Ubiješ se!	A
zmečkam ‒ NEŽKA ga nazaj drži: Nikar, za	božjo voljo	te prosim! TONČEK Oh, Nežka, v goreče brezno	A
BARON Ubijem ga! GOSPA Za	božjo voljo!	BARON Govôri! GOSPA Ta mali ‒ ‒ študent	A
Hoče iti. NEŽKA se na kolena vrže: Za	božjo voljo,	vaša gnada! ‒ Oní ne vedó, kaj za eno krivico	A
Uh! . / . / stran 125 . / Kaj misliš, za	božjo voljo!	NEŽKA ga udari skoraj pri vsaki besedi:	A
bi jih zadavil. TONČEK Kaj mi hočejo, za	božjo voljo!	MATIČEK Tonček! BARON Fant! ŽUŽEK Ha, ha	A
dajo plašč meni; mene zelo zebe. GLAŽEK Za	božjo voljo	jih prosim, nikar!Moja suknja je odzad ‒ MONKOF	A
jokajoča JAKA Kaj si vendar mislila, za	božjo voljo,	da si se hotela skrivaj poročiti?Svojega očeta	A
Nisva bila sama. MILKA: Za	božjo voljo,	kaj pa potem, če sem bila v srajci. KLEMENT	A
vsega v izgnanstvu, v tem Nigdirdomu, sprejemam	božjo voljo	in delam, kar mi je naloženo. BARBARA: Vprašaj	A
Je to res tak zločin? JOŽEF: Za	božjo voljo,	Franc, saj sva že ves čas skupaj. FRANC: Povej	A
Razgrnite pa vi svoje načrte! LEŠNIK Za	božjo voljo,	ali nisem že predlagal, da izbrišimo dolg?Ali	A
Par krajcarjev! Za	božjo voljo!	Do božiča boste plačali, če ne, vas tožim.	A
Štiriindvajseti prizor Prejšnji, Neža NEŽA Za	božjo voljo,	kaj pa je! VLADIČ Italija, Romunija! DOBRIN	A
kakšen dolgčas je krog in krog. TONA Za	božjo voljo,	Lenčka, kaj pa govoriš? Tretji prizor MICA	A
LENČKA Zakaj? TONA Ko si taka. Za	božjo voljo,	kaj se je zgodilo? LENČKA Blagor ti, ker ne	A
Ali je to sad mojega truda? MARTIN Za	božjo voljo,	oče, kaj vam je? URH stopi trdno predenj:	A
kos kruha ... . / . / stran 134 . / MARTA: Za	božjo voljo, -	ali ne vidite, da je blazen?...	A
prednje, da bi ju skrila: Pusti otroke - za	božjo voljo -	pusti otroke! KANTOR obstane, jo pogleda	A
Francka, kaj da sem jaz storil? Vdal sem se v	božjo voljo,	Francka! FRANCKA: Jaz pojdem, oče, ne jezite	A
ko smo podirali neki stari hrast. Ančka. Za	božjo voljo!	Mi nič ne vemo.	A
Alenka ga podpira in vodi dalje. Za	božjo voljo,	kako si pijan!Kaj te ni sram?!	A
Če zdaj razmišljaš ‚kdo in kaj in kje...’ Za	božjo voljo,	se je pač zgodilo! Pusti lepo, naj velikani spe	A
skozi leta je bil Smode nekakšna rdeča nit. »Za	božjo voljo,	ugasn Prismodeta!« je vpila mama, jaz pa, kot	A
Od strahu sem kakor okamenel. »Za	božjo voljo,	študent ima škrlatico!Proč z njim!«	A
Evgen se prestraši: »Za	božjo voljo,	oče, zdravnik je rekel: mir!« »Ne kliči	A
gospa.« . /\ .. stran 21 . \/ »Kaj je storil za	božjo voljo,«	je prestrašeno rekla Lojzkova mama. »Kaj bo iz	A
da nje sploh ni slišal. »Saj nimate sile, za	božjo voljo.	Saj se odpeljete komaj pod noč,« je spet rekla	A
Saj bi rad veliko povedal. Ampak za	božjo voljo,	le kako naj trdemu ječarju narekujem mehko božično	A
razen Jakoba in Levija, ki sta se vdala v »	božjo voljo«	in vztrajala na peči v izbi.Otroci so pozaspali	A
Jakob se je spet razvnel: »Za	božjo voljo,	hlev?Kaj pa naj počnemo s hlevom?	A
pšenico, krompir in koruzo pokladal?« »Z medom in	božjo voljo,«	je rekel Žef.In Nanca se je čudila, da ni še	A
»V Francijo.« »Za	božjo voljo,«	je zajavkal Jakob.»Od naše hiše ni nihče hodil	A
„Kakšno meso?" „Ja za	božjo voljo!	Moje, moje, moje!	A
je kovač popolnoma ponorel, zato se je vdal v	božjo voljo.	Ogrnil si je pelerino in sta šla.	A
jo je zmeraj zmerjala in jo rotila, naj se za	božjo voljo	včasih umije in opere, da se ne bodo črvi zaredili	A
nekaj časa upirala, nato pa sta se le vdala v	božjo voljo	in se skobacala na voz.Podzemljič in Martin sta	A
povedati, kaj se je zgodilo.« »No, pa povej, za	božjo voljo!«	»Saj mislim, toda to ni kar tako.«	A
Zadovoljni so bili z malim. Verjeli so v	božjo voljo.	Pa to še nič ni,«	A
opletala z rokami in mu kričala, naj se za	božjo voljo	vrne čez most.Toda Ravničar je že spet zavriskal	A
vrže roke od sebe ter se jezno zadere: »Za	božjo voljo,	držite pihalnike od sebe!Saj boste drug drugemu	A
nikjer ustavil, se je znova spraševal: kam pa? Za	božjo voljo,	le kam?Stežka se je otresel črnih misli.	A
to se pravi, da mu je svetovala, naj zaupa v	božjo voljo.	Te pomoči je bil Venc v svojem življenju že večkrat	A
odeje. »Ali ti mar nisem rekla, da zaupaj v	božjo voljo.	Bog že ve, kaj dela.	A
„Kje ste jih našli?" „Za	božjo voljo,	saj jih je bilo po vojni vse grmovje polno.Pobral	A
tajnik, pomagal je z lesom v Gornjem gradu. Za	božjo voljo,	človek božji, reče knezoškof, ali naj knezoškof	A
peče, smrdi. zaudarja, živi svoje življenje, za	božjo voljo:	ne ga spreminjati.Pustite ga, česen, pri miru	A
Nikoli!!! Kakšni mucki, za	božjo voljo?	Zdaj sta v stanovanju št. 23 v prvem nadstropju	A
začuti strah, ki gre skozi njega, naj se za	božjo voljo	vsaj zdaj, vsaj za en hip, vsaj malo poniža,	A
je le še stopnjevala: »Saj je Slovenka, za	božjo voljo,	lahko bi vedela, kaj nam delajo Srbijanci!«Marija	A
imam, mi je dala armija.« »Boško, molči, za	božjo voljo.	Kaj govoričiš?!	A
»Kaj pa je, Juri? Za	božjo voljo!«	vpije mati, ki si ne upa iz hiše. »Nič ni.	A
Pustovo znana; njej bom tebe priporočila.« »Za	božjo voljo,	Vida, kaj klepečeš!Ti me hočeš osmešiti pred	A
se ni mogla izviti iz stisnjenih prsi. »Za	božjo voljo,	kaj bo pa zdaj!« je zaječal čez dolgo časa in	A
Odrasli so tolažili vdovo, da naj se vda v	božjo voljo,	ker ne pomaga žalovanje nič, in izražali po ovinkih	A
»Kaj si videl? Ti me plašiš; za	božjo voljo	te prosim, govori!« »To boš vsaj vedel, kako	A
mu bom že povrnil, saj ravno zdaj ‒ ‒ o, za	božjo voljo!	gotovo ste kebrčka, katerega sem vam ravno podaril	A
vam tako zelo mudi?« »O prijatelj dragi, za	božjo voljo	te prosim, skrij me, reši me, sicer sem zgubljen	A
strmeli v njih in niso se mogli načuditi. »Za	božjo voljo!	Zdaj sem pa med samimi Madžari!«	A
upala brisati, ker bi se zopet izdala. ‒Za	božjo voljo,	Minka, kaj je s teboj? ‒ ji je Anica dvignila	A
obrezane trte, je imel še zmeraj dovolj moči. Za	božjo voljo,	Mariška ‒ padi, Mariška! je zašepetal marsikdo	A
kakemu učenemu svetniku. Tako pripravljen ter v	božjo voljo	vdan čaka in gleda, kaj po sedaj pride na vrsto	A
njegove oči so radovedno gledale na starko. »Za	božjo voljo	vas prosim, milostivi gospod, odpustite, odpustite	A
In je ganljiva njegova globoka vdanost v	božjo voljo.	»Ako Bog dá«, je začetek in konec vsej njegovi	A
družeti vrli krščanski možje, ki so vdani v	božjo voljo	brez ugovora prenašali, da jim je posvetna gosposka	A
prijateljica gospodična Fini ‒ ta jo je za	božjo voljo	prosila, naj bo tako prijazna in ji hodi ob nedeljah	A
volka’ vas vsi prav lepo pozdravljajo.« »Za	božjo voljo,	torej si pričal?Ali nisi odrekel pričevanja?	A
strankarskih predsodkov. Kam plovemo, gospoda, za	božjo voljo!«	Komisar Mehur nestrpno vpraša, kdaj se bo pilo	A
Ulile so se mu solze. »Za	božjo voljo,	kaj se je zgodilo?« je vprašala skrbna Jera,	A
tako kanarčki kakor ljudje vsi izpolnjujemo le	božjo voljo	in da je vse naše čeljustanje in pisanje le kakor	A
bila prihitela k botrici ji to sporočit ‒ za	božjo voljo	naj torej poveznem svoj klobuk na glavo in tečem	A
Moja dekla ti je odveč, saj vem.« »Za	božjo voljo,	ali si hudournik ali kaj si?« Mokar se je okrenil	A
dokler ji ni prišel na pomoč Hudournik. »Za	božjo voljo,	kje ste dobili to zverino?Toliko da me ni popadel	A
zrcala ti ne morem dati, ker ga nimam.« »Za	božjo voljo,	zrcala nimaš?« »Na tla mi je padlo in se razletelo	A
zlikanem podu je vzkipela: »Gospod svetnik, za	božjo voljo,	kje ste iztaknili to pasjo mrho? Poglejte, kakšen	A
navduševalnih besedi za tolažbo in za vdanost v	božjo voljo ‒	in za ljubezen do domovine ‒ in vendar vseh teh	A
Po sedem otrok imata in nič drugega. Za	božjo voljo,	ali naj jih bo hudega konec?« »Res je, Jančarica	A
»Moj Bog, Francka! Za	božjo voljo,	kaj delaš tukaj?« Stopila je k njej in ji položila	A
je pojavila med vrati s cajnico v roki: »Za	božjo voljo,	imej pamet.Zvonec mi utrgaš.«	A
Ali naj hčeri ne privoščim?« ‒ »Za	božjo voljo,	mati, ali bi kravo kupili čez deset gora, ali	A
ste vsi gluhi?« je rekel sin zadirčno. »Za	božjo voljo,	kaj te je prineslo tako pozno?« Vencelj je sedel	A
dokler se ji niso ulile solze. »Kaj ti je, za	božjo voljo?«	je vprašal mož v skrbeh. »Praviš, da nisi že	A
voza, stopil k njej in jo prijel za roko. »Za	božjo voljo,	Lucija, kaj si mi storila?« »Še nič,	A
kuhinjo in mi, že spotoma, zabičevala, naj za	božjo voljo	gledam, da me ne spazi kdo s ceste; zvonovi obeh	A
»Mi tudi ne,« je zagrmelo po hištrni. »Za	božjo voljo,«	je zajavkala bledušna dekla Franca in si s predpasnikom	A
Polonica,« je ukazal deček skoraj brez sape, »za	božjo voljo,	hitro po teto Mico!Teci, kolikor moreš!«	A
vžigalico v obraz, in se mu še bolj približal. »Za	božjo voljo,	kam pa ste namenjeni pod noč? Menda ste zgrešili	A
Poslušal vas bom vseeno. Za	božjo voljo,	kako pa se je to zgodilo?« »Odkrito povedan	A
in urno pohitela po cesti proti domu. »Za	božjo voljo,	saj to je grof Žak!« so se začudili oče, ko sta	A
utrujenimi koraki ter čezinčez povezano glavo ... »Za	božjo voljo,	Janez!« je vzkliknila Polonica in mu skočila	A
»Daleč, v Francijo.« »Za	božjo voljo,	kaj boste tam?« »Študiral bom na vrtnarski	A
sledite, sicer vas morava ukleniti!« »Zakaj, za	božjo voljo,	zakaj?« zašepeče mladenič in se nemočen nasloni	A
hitrejših kolobarjih drvela okrog njega. »Za	božjo voljo,	četovodja!« je vzkliknil polkovnik in v zadnjem	A
da je kdo spustil debelo desko na tla. »Za	božjo voljo,«	je kriknil neki vojak in pokazal na razsvetljeno	A
žolti obraz žarek resničnega veselja. »Za	božjo voljo,	ali si?Ali si ti, Simon Gradnik?«	A
Lovreka in Polonico, je stopil bližje. Za	božjo voljo!	Ali se mu blede?	A
ravnikih cvetê‐e‐e‐jo ...“ . / . / stran 140 . / ”Za	božjo voljo,	Peter, ne kriči tako!“ Stanka je hipoma prestala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani