bedanca (172)

saj niti nisi tako slab fantič, Kekec. Bom	Bedanca	nagovorila, naj ti naslednjič, ko te dobi v	A
‒No, končno da enkrat tudi Kekec uboga! ‒	Bedanca	pa le mi pozdravi, Mojca. ‒Pa še kaj.	A
salamenski! ‒Oh, kako sem nesrečen, Mojčara, Mojca.	Bedanca	ti ne bi zavidal niti pijani merjasec Alfonz	A
strašnejši je Prisanek. Pa se ju ne bojim ‒ niti	Bedanca	niti Prisanka. Pa bi se bal divjih lovcev, ki	A
Kekec, in pojdi varno skozi goščavo! Bojim se	Bedanca	‒ gorje ti, Kekec, če te zaloti zdaj, ko si	A
Glej, jaz že bežim, bežim, ker me je strah	Bedanca	... Zbogom, Kekec!Vidiva se že še kdaj ...	A
vas. Toda še o pravem času se je domislil	Bedanca	in se je zaradi tega kar potuhnil.Stekel je	A
Pa se norčujejo nepridipravke iz mene ‒ iz	Bedanca	se norčujejo!O, še danes vas polovim in podavim	A
sem še videl tam gori nad skalovjem? Samega	Bedanca	sem videl, mati!Dva češarka sem vrgel nanj,	A
O, Kekec! Ti ne poznaš	Bedanca.	Stokrat je hujši nego Prisanek ali Pehta.	A
resnično nisem mogel ... Pa sem bil jezen na	Bedanca	in zato sem mu vrgel češarek na debeli nos,	A
se tudi jaz ne bojim ničesar, še najmanj pa	Bedanca.	Če hočete, pa grem in mu vržem še drugi češarek	A
spal pri sosedu na skednju ... Tako bom prekanil	Bedanca,	mati, ravno tako.Zato pa bodite brez vseh skrbi	A
pošteno nasukal. A najhuje sem nasukal danes	Bedanca.	Hoj, to bo rogovilil nocoj po vasi in me bo	A
In zaradi tega se je skoraj bal ‒ bal se je	Bedanca	in njegovih strašnih, okrutnih rok.»Kaj, če	A
ponoči tukaj. O, Volkec, zakaj se nisi zaprašil v	Bedanca	in mu nisi malo zrahljal dolge brade?O, Volkec	A
je prekanil tebe in Pehto in prekanil bo tudi	Bedanca.	Zapraši se Kekec za Bedancem, še zdajle se zapraši	A
boš, Volkec, da bo še vse dobro. Ne bojim se	Bedanca!	Češarek sem mu vrgel na nos, da je bil Bedanec	A
In spoznal jih je takoj.	Bedanca	je videl, ki je stopal tam spredaj; mater je	A
mati, Jerica in Tinka. Nato pa je stopil pred	Bedanca,	ki ga je gledal ves začuden in presenečen.Za	A
neprestano v tla in je prisegal, da bo nasukal	Bedanca	še tako strašno, kakor še ni bil nasukal nikogar	A
zajedala vanj. Že je hotel zajavkati in prositi	Bedanca,	naj malo odneha. A Kekec se je premislil in	A
mi je tudi prav.« In Kekec je stopil tik do	Bedanca,	ki je bil naslonjen ob skalo.Vprašal ga je,	A
svojem srcu, da je kar poskočil. Gledal je	Bedanca	in se mu je vedno bolj muzal.»Da bi vedel, ti	A
ti bo, ti rečem, strašno hudo ... Spoznal boš	Bedanca	in kar naprej si izmišljaj molitvice, ki jih	A
. / stran 53 . / A videl ni nikogar; niti	Bedanca	ne, ki je bil že odšel v svoje domovanje.In	A
Najmanj tri ure sem že privezan k drevesu. A	Bedanca	ni od nikoder.Da bi mi prinesel vsaj malo vode	A
usmilil in bi me odvezal od tega drevesa. Pa ni	Bedanca	od nikoder in pome pride smrt, ker me noče nihče	A
po vseh udih. Ničesar ni videl več, pa tudi	Bedanca	ni videl, ko je stopil iz goščave.Gledal ga	A
dvignil glavo in je pogledal z motnimi očmi na	Bedanca.	»O, saj ne bom tajil, da sem ravnokar stokal	A
kar hipoma je stresnil z glavo in je pogledal	Bedanca	prav jezno. »Kaj ste rekli, stric Bedanec?	A
večji gnev. Ko bi bil prost, bi se zaprašil v	Bedanca,	kakor se je bil zaprašil svoje dni v Prisanka	A
Poniglavec predrzni! Pokažem ti, da boš ubogal	Bedanca!	O, pokažem ti ...	A
Težko bo in hudo ‒ strašno hudo ... A	Bedanca	ne bom poslušal in tudi sirote Mene ne pojdem	A
je dejal sam pri sebi: »Saj ne bom poslušal	Bedanca.	In tudi h Kosobrinu ne pojdem, da ugrabim malo	A
mogel niti premakniti rok in nog. Zrl je na	Bedanca,	ki je sedel za mizo, in sam pri sebi je premišljal	A
sam pri sebi je premišljal, kako bi prekanil	Bedanca	in bi mu pobegnil še nocoj.A Kekec je bil prepričan	A
67 . / Zato pa mu je bilo hudo in je gledal	Bedanca	poln onemogle jezice. Bedanec se je naposled	A
Bedanec nasukal mene, a jutri bom nasukal jaz	Bedanca	...Kaj pa, če bi poizkusil že nocoj?	A
vzkriknila je polglasno v svojem strahu. Videla je	Bedanca,	kako je privezal dečka k drevesu; videla je	A
goličavo. . / . / stran 74 . / A videla ni več	Bedanca;	samo Kekca je še videla in Kekec je stal ob	A
ravno tako kot včeraj. Ko pa Mena ni videla	Bedanca	nikjer, jo je minil strah. Dvignila se je; z	A
O, Kekec, kar potrpi! Vem, da se bojiš	Bedanca,	kakor sem se ga jaz bala.Zato pa mi je hudo	A
kaj praviš?« je vpil Kekec. »Jaz naj se bojim	Bedanca?	Motiš se, Menara, strašno motiš ...	A
Motiš se, Menara, strašno motiš ... Ne bojim se	Bedanca.	Še včeraj se ga nisem bal, ko me je pestil in	A
še boš videla, kako bom jaz pričel rahljati	Bedanca.	Še presedalo mu bo in se bo praskal za ušesi	A
vsakega čmrlja na trati. Še najmanj se pa bojim	Bedanca	in najsi še tako rogovili in razsaja tod okrog	A
namrdnil in je pljunil v svoji nevolji pred	Bedanca.	Pa niti za šibo se ni zmenil, s katero ga je	A
radostne pesmi. A tisto petje je privabilo	Bedanca	iz gozda.Ves srdit je pritekel Bedanec h Kekcu	A
Kekec je utihnil. Pogledal je jeznega	Bedanca,	pa mu je odgovoril prav mirno: »Stric Bedanec	A
pa je kar pričel peti in se ni zmenil več za	Bedanca.	Pel pa je tako svojo pesmico, ki si jo je izmislil	A
nasprotni strani in je gledal ves začuden na	Bedanca	in Kekca.A Bedanec je prijel dečka okrog vratu	A
lučal in niti pomislil ni, da ne more zadeti	Bedanca.	Zato pa se je Bedanec grohotal in je zavpil preko	A
smejal sam pri sebi. Tu pa tam je pogledal	Bedanca	od strani in je šel z njim navzgor po strmini	A
je posrečil njegov sklep. Glej, prekanil je	Bedanca	tako, da mu je obljubil, da ga ne bo nikoli	A
in lepo premišljal, kako naj popolnoma ukane	Bedanca	in mu zaigra zadnjo poskočnico.Zato se je veselil	A
bil najrajši postavil na glavo: toda zaradi	Bedanca	se ni upal. Prišla sta v Bedančevo kočo.	A
ničesar poštenega, je odšel nazaj na trato. Ker	Bedanca	še vedno ni bilo od nikoder, se je obrnil do	A
nisem hotel jeziti z njo, ampak sem hotel nanjo	Bedanca	ujeti, kakor sem ga ujel na sovo.In Kosobrin	A
pesem sem si izmislil samo zato, da sem prekanil	Bedanca	in sem se rešil njegovih vezi.Veste, vsak dan	A
h Kosobrinu.« Kekec je ostrmel, ko je videl	Bedanca	tako razjarjenega kot še nikoli.Kar šinilo je	A
pobegniti. Vso noč bom premišljal, kako naj ukanim	Bedanca	in niti oči ne zatisnem ...Hudoba je Bedanec,	A
kočo. . / . / stran 99 . / Kekec je videl	Bedanca,	kako je zgrabil dolgo palico in je pričel razbijati	A
čudim se, da že nisem pozabil govoriti. Samo	Bedanca	vidim časih; a bolje bi bilo, da bi ga ne videl	A
mi je; a rajši bi imel medveda za soseda kot	Bedanca.	Pa saj ga poznaš, pobič ...	A
O sovah je pravil, ki strašijo vsak večer	Bedanca,	da je groza.Pa tudi o pesemci je pravil, ki	A
Kekec! Ne delaj neumnosti, da ne razdražiš	Bedanca	še bolj.Saj ni tako kratke pameti, kakor si	A
Bedanec ne izpusti. Priden bodi in ne draži	Bedanca!	Lepo te prosim, Kekec, ker te imam močno rad	A
stric Kosobrin!« je odvrnil. »Vi se bojite	Bedanca.	Jaz se ga ne bojim ...	A
bi javkal, ko pa ne pomaga nič! ‒ Ne bojim se	Bedanca,	četudi me vsako uro nabije, zato, ker nočem	A
pesti, da joj! A jaz nimam ušes, resnično ‒ za	Bedanca	nimam ušes, pa naj vpije in razgraja še tako	A
»Ali vam nisem rekel, stric Kosobrin, da za	Bedanca	nimam ušes?« je odgovoril Kekec.»Saj nisem nepridipr	A
pride Bedanec in me pograbi. A jaz se bojim	Bedanca,	huj, tako bojim ... Ostani zdrav, Kekec!	A
duša mu je bila vsa plašna in boječa. Zaradi	Bedanca	ga je skrbelo, zaradi Bedanca, ki je že na sledi	A
boječa. Zaradi Bedanca ga je skrbelo, zaradi	Bedanca,	ki je že na sledi njegovi skrivni poti.Oj, da	A
širnem, visokem nebu. Koča je bila odprta, a	Bedanca	še ni bilo nikjer.Kekec je razpihal ogenj na	A
za mizo in je položil glavo nanjo. Čakal je	Bedanca	in ga je kmalu učakal.Stopil je Bedanec v kočo	A
kako je ime temu ptiču. Zato pa je kar vprašal	Bedanca:	»Stric Bedanec, kako pa se imenuje ta razbojniški	A
pa skovikanje, ki je z njim tako lepo strašil	Bedanca	vsak večer.Glej, tam na strehi sedi zdaj sokolič	A
domisliti ničesar pametnega, da bi prevaril	Bedanca	in bi pobegnil domov.To je Kekca najbolj skelelo	A
slaboten in da ničesar ne opravi, če se zapraši v	Bedanca.	Bedanec ga je neprestano gledal s srepimi očmi	A
in mu niti odgovoril ni. To pa je razjarilo	Bedanca	in zato je trikrat na dan Kekca prav pošteno	A
izpregovoril več besedice z njim, ker ga je bilo strah	Bedanca.	Tam gori med grmovjem se je prikazala sem in	A
je mogel Kekec zavpiti prijazno besedo. »Hm,	Bedanca	se bojita,« je pomislil Kekec.»Strah ju je;	A
nočeta govoriti z mano. Mislita si, da razdražita	Bedanca	še huje, ako govorita z mano ...Prav delata, čisto	A
zavpil ves prestrašen. Zagledal je tam doli	Bedanca,	ki je mikastil majhnega možička.A tisti možiček	A
/ stran 124 . / Kar nenadoma je stal kraj	Bedanca,	ves zasopel in oznojen. Dvakrat je še zakrilil	A
zakrilil z rokami, potem pa se je zaprašil v	Bedanca	in ga je zgrabil za roke. »Ali boš pustil Kosobrina	A
je sopel Kekec in se je vedno bolj zaganjal v	Bedanca.	»O, ti hudobec!	A
nevšečno in se naglo pobral. Zagnal se je vnovič v	Bedanca	in ga je zgrabil z obema rokama za košato brado	A
izpustiš, hudobec? Ne odneham, ne odneham ... «	Bedanca	je strašno bolelo, kajti Kekec ni poznal usmiljenja	A
Dajte, odprite oči, pa me poglejte! Saj ni več	Bedanca	tukaj!Odšel je, stric Kosobrin, in vam ni treba	A
Bedancu. Zato pa odprite oči, stric Kosobrin, ker	Bedanca	ni več tukaj ...Ali slišite, stric Kosobrin?	A
Bedančevo kočo je hitel; a koča je bila prazna in	Bedanca	ni bilo nikjer.Kekec je naglo zgrabil dolgo	A
te bo varoval vsega hudega. Pa se ne bo bal	Bedanca	in tudi divjega orla se ne bo bal, kakor se	A
doli, pa se ne bojim nikogar več. Še najmanj pa	Bedanca	...O, pa tudi tega mi je malo mar, kadar pridem	A
stran; na goličevje je gledal in je mislil na	Bedanca.	Skoraj je bil zdaj prepričan, da priteče vsak	A
gorje ... Kekca je zazeblo, ko se je domislil	Bedanca.	Nestrpno je čakal, kdaj spusti Mena vrv do njega	A
Beži, beži!	Bedanca	vidim tam v goličevju ... Bedanec gleda naravnost	A
pogledal na ono stran soteske in tedaj je videl	Bedanca,	ki je tekel naglo po goličevju navzdol proti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani