nova beseda iz Slovenije
saj niti nisi tako slab fantič, Kekec. Bom | Bedanca | nagovorila, naj ti naslednjič, ko te dobi v | A |
‒No, končno da enkrat tudi Kekec uboga! ‒ | Bedanca | pa le mi pozdravi, Mojca. ‒Pa še kaj. | A |
salamenski! ‒Oh, kako sem nesrečen, Mojčara, Mojca. | Bedanca | ti ne bi zavidal niti pijani merjasec Alfonz | A |
strašnejši je Prisanek. Pa se ju ne bojim ‒ niti | Bedanca | niti Prisanka. Pa bi se bal divjih lovcev, ki | A |
Kekec, in pojdi varno skozi goščavo! Bojim se | Bedanca | ‒ gorje ti, Kekec, če te zaloti zdaj, ko si | A |
Glej, jaz že bežim, bežim, ker me je strah | Bedanca | ... Zbogom, Kekec!Vidiva se že še kdaj ... | A |
vas. Toda še o pravem času se je domislil | Bedanca | in se je zaradi tega kar potuhnil.Stekel je | A |
Pa se norčujejo nepridipravke iz mene ‒ iz | Bedanca | se norčujejo!O, še danes vas polovim in podavim | A |
sem še videl tam gori nad skalovjem? Samega | Bedanca | sem videl, mati!Dva češarka sem vrgel nanj, | A |
O, Kekec! Ti ne poznaš | Bedanca. | Stokrat je hujši nego Prisanek ali Pehta. | A |
resnično nisem mogel ... Pa sem bil jezen na | Bedanca | in zato sem mu vrgel češarek na debeli nos, | A |
se tudi jaz ne bojim ničesar, še najmanj pa | Bedanca. | Če hočete, pa grem in mu vržem še drugi češarek | A |
spal pri sosedu na skednju ... Tako bom prekanil | Bedanca, | mati, ravno tako.Zato pa bodite brez vseh skrbi | A |
pošteno nasukal. A najhuje sem nasukal danes | Bedanca. | Hoj, to bo rogovilil nocoj po vasi in me bo | A |
In zaradi tega se je skoraj bal ‒ bal se je | Bedanca | in njegovih strašnih, okrutnih rok.»Kaj, če | A |
ponoči tukaj. O, Volkec, zakaj se nisi zaprašil v | Bedanca | in mu nisi malo zrahljal dolge brade?O, Volkec | A |
je prekanil tebe in Pehto in prekanil bo tudi | Bedanca. | Zapraši se Kekec za Bedancem, še zdajle se zapraši | A |
boš, Volkec, da bo še vse dobro. Ne bojim se | Bedanca! | Češarek sem mu vrgel na nos, da je bil Bedanec | A |
In spoznal jih je takoj. | Bedanca | je videl, ki je stopal tam spredaj; mater je | A |
mati, Jerica in Tinka. Nato pa je stopil pred | Bedanca, | ki ga je gledal ves začuden in presenečen.Za | A |
neprestano v tla in je prisegal, da bo nasukal | Bedanca | še tako strašno, kakor še ni bil nasukal nikogar | A |
zajedala vanj. Že je hotel zajavkati in prositi | Bedanca, | naj malo odneha. A Kekec se je premislil in | A |
mi je tudi prav.« In Kekec je stopil tik do | Bedanca, | ki je bil naslonjen ob skalo.Vprašal ga je, | A |
svojem srcu, da je kar poskočil. Gledal je | Bedanca | in se mu je vedno bolj muzal.»Da bi vedel, ti | A |
ti bo, ti rečem, strašno hudo ... Spoznal boš | Bedanca | in kar naprej si izmišljaj molitvice, ki jih | A |
. / stran 53 . / A videl ni nikogar; niti | Bedanca | ne, ki je bil že odšel v svoje domovanje.In | A |
Najmanj tri ure sem že privezan k drevesu. A | Bedanca | ni od nikoder.Da bi mi prinesel vsaj malo vode | A |
usmilil in bi me odvezal od tega drevesa. Pa ni | Bedanca | od nikoder in pome pride smrt, ker me noče nihče | A |
po vseh udih. Ničesar ni videl več, pa tudi | Bedanca | ni videl, ko je stopil iz goščave.Gledal ga | A |
dvignil glavo in je pogledal z motnimi očmi na | Bedanca. | »O, saj ne bom tajil, da sem ravnokar stokal | A |
kar hipoma je stresnil z glavo in je pogledal | Bedanca | prav jezno. »Kaj ste rekli, stric Bedanec? | A |
večji gnev. Ko bi bil prost, bi se zaprašil v | Bedanca, | kakor se je bil zaprašil svoje dni v Prisanka | A |
Poniglavec predrzni! Pokažem ti, da boš ubogal | Bedanca! | O, pokažem ti ... | A |
Težko bo in hudo ‒ strašno hudo ... A | Bedanca | ne bom poslušal in tudi sirote Mene ne pojdem | A |
je dejal sam pri sebi: »Saj ne bom poslušal | Bedanca. | In tudi h Kosobrinu ne pojdem, da ugrabim malo | A |
mogel niti premakniti rok in nog. Zrl je na | Bedanca, | ki je sedel za mizo, in sam pri sebi je premišljal | A |
sam pri sebi je premišljal, kako bi prekanil | Bedanca | in bi mu pobegnil še nocoj.A Kekec je bil prepričan | A |
67 . / Zato pa mu je bilo hudo in je gledal | Bedanca | poln onemogle jezice. Bedanec se je naposled | A |
Bedanec nasukal mene, a jutri bom nasukal jaz | Bedanca | ...Kaj pa, če bi poizkusil že nocoj? | A |
vzkriknila je polglasno v svojem strahu. Videla je | Bedanca, | kako je privezal dečka k drevesu; videla je | A |
goličavo. . / . / stran 74 . / A videla ni več | Bedanca; | samo Kekca je še videla in Kekec je stal ob | A |
ravno tako kot včeraj. Ko pa Mena ni videla | Bedanca | nikjer, jo je minil strah. Dvignila se je; z | A |
O, Kekec, kar potrpi! Vem, da se bojiš | Bedanca, | kakor sem se ga jaz bala.Zato pa mi je hudo | A |
kaj praviš?« je vpil Kekec. »Jaz naj se bojim | Bedanca? | Motiš se, Menara, strašno motiš ... | A |
Motiš se, Menara, strašno motiš ... Ne bojim se | Bedanca. | Še včeraj se ga nisem bal, ko me je pestil in | A |
še boš videla, kako bom jaz pričel rahljati | Bedanca. | Še presedalo mu bo in se bo praskal za ušesi | A |
vsakega čmrlja na trati. Še najmanj se pa bojim | Bedanca | in najsi še tako rogovili in razsaja tod okrog | A |
namrdnil in je pljunil v svoji nevolji pred | Bedanca. | Pa niti za šibo se ni zmenil, s katero ga je | A |
radostne pesmi. A tisto petje je privabilo | Bedanca | iz gozda.Ves srdit je pritekel Bedanec h Kekcu | A |
Kekec je utihnil. Pogledal je jeznega | Bedanca, | pa mu je odgovoril prav mirno: »Stric Bedanec | A |
pa je kar pričel peti in se ni zmenil več za | Bedanca. | Pel pa je tako svojo pesmico, ki si jo je izmislil | A |
nasprotni strani in je gledal ves začuden na | Bedanca | in Kekca.A Bedanec je prijel dečka okrog vratu | A |
lučal in niti pomislil ni, da ne more zadeti | Bedanca. | Zato pa se je Bedanec grohotal in je zavpil preko | A |
smejal sam pri sebi. Tu pa tam je pogledal | Bedanca | od strani in je šel z njim navzgor po strmini | A |
je posrečil njegov sklep. Glej, prekanil je | Bedanca | tako, da mu je obljubil, da ga ne bo nikoli | A |
in lepo premišljal, kako naj popolnoma ukane | Bedanca | in mu zaigra zadnjo poskočnico.Zato se je veselil | A |
bil najrajši postavil na glavo: toda zaradi | Bedanca | se ni upal. Prišla sta v Bedančevo kočo. | A |
ničesar poštenega, je odšel nazaj na trato. Ker | Bedanca | še vedno ni bilo od nikoder, se je obrnil do | A |
nisem hotel jeziti z njo, ampak sem hotel nanjo | Bedanca | ujeti, kakor sem ga ujel na sovo.In Kosobrin | A |
pesem sem si izmislil samo zato, da sem prekanil | Bedanca | in sem se rešil njegovih vezi.Veste, vsak dan | A |
h Kosobrinu.« Kekec je ostrmel, ko je videl | Bedanca | tako razjarjenega kot še nikoli.Kar šinilo je | A |
pobegniti. Vso noč bom premišljal, kako naj ukanim | Bedanca | in niti oči ne zatisnem ...Hudoba je Bedanec, | A |
kočo. . / . / stran 99 . / Kekec je videl | Bedanca, | kako je zgrabil dolgo palico in je pričel razbijati | A |
čudim se, da že nisem pozabil govoriti. Samo | Bedanca | vidim časih; a bolje bi bilo, da bi ga ne videl | A |
mi je; a rajši bi imel medveda za soseda kot | Bedanca. | Pa saj ga poznaš, pobič ... | A |
O sovah je pravil, ki strašijo vsak večer | Bedanca, | da je groza.Pa tudi o pesemci je pravil, ki | A |
Kekec! Ne delaj neumnosti, da ne razdražiš | Bedanca | še bolj.Saj ni tako kratke pameti, kakor si | A |
Bedanec ne izpusti. Priden bodi in ne draži | Bedanca! | Lepo te prosim, Kekec, ker te imam močno rad | A |
stric Kosobrin!« je odvrnil. »Vi se bojite | Bedanca. | Jaz se ga ne bojim ... | A |
bi javkal, ko pa ne pomaga nič! ‒ Ne bojim se | Bedanca, | četudi me vsako uro nabije, zato, ker nočem | A |
pesti, da joj! A jaz nimam ušes, resnično ‒ za | Bedanca | nimam ušes, pa naj vpije in razgraja še tako | A |
»Ali vam nisem rekel, stric Kosobrin, da za | Bedanca | nimam ušes?« je odgovoril Kekec.»Saj nisem nepridipr | A |
pride Bedanec in me pograbi. A jaz se bojim | Bedanca, | huj, tako bojim ... Ostani zdrav, Kekec! | A |
duša mu je bila vsa plašna in boječa. Zaradi | Bedanca | ga je skrbelo, zaradi Bedanca, ki je že na sledi | A |
boječa. Zaradi Bedanca ga je skrbelo, zaradi | Bedanca, | ki je že na sledi njegovi skrivni poti.Oj, da | A |
širnem, visokem nebu. Koča je bila odprta, a | Bedanca | še ni bilo nikjer.Kekec je razpihal ogenj na | A |
za mizo in je položil glavo nanjo. Čakal je | Bedanca | in ga je kmalu učakal.Stopil je Bedanec v kočo | A |
kako je ime temu ptiču. Zato pa je kar vprašal | Bedanca: | »Stric Bedanec, kako pa se imenuje ta razbojniški | A |
pa skovikanje, ki je z njim tako lepo strašil | Bedanca | vsak večer.Glej, tam na strehi sedi zdaj sokolič | A |
domisliti ničesar pametnega, da bi prevaril | Bedanca | in bi pobegnil domov.To je Kekca najbolj skelelo | A |
slaboten in da ničesar ne opravi, če se zapraši v | Bedanca. | Bedanec ga je neprestano gledal s srepimi očmi | A |
in mu niti odgovoril ni. To pa je razjarilo | Bedanca | in zato je trikrat na dan Kekca prav pošteno | A |
izpregovoril več besedice z njim, ker ga je bilo strah | Bedanca. | Tam gori med grmovjem se je prikazala sem in | A |
je mogel Kekec zavpiti prijazno besedo. »Hm, | Bedanca | se bojita,« je pomislil Kekec.»Strah ju je; | A |
nočeta govoriti z mano. Mislita si, da razdražita | Bedanca | še huje, ako govorita z mano ...Prav delata, čisto | A |
zavpil ves prestrašen. Zagledal je tam doli | Bedanca, | ki je mikastil majhnega možička.A tisti možiček | A |
/ stran 124 . / Kar nenadoma je stal kraj | Bedanca, | ves zasopel in oznojen. Dvakrat je še zakrilil | A |
zakrilil z rokami, potem pa se je zaprašil v | Bedanca | in ga je zgrabil za roke. »Ali boš pustil Kosobrina | A |
je sopel Kekec in se je vedno bolj zaganjal v | Bedanca. | »O, ti hudobec! | A |
nevšečno in se naglo pobral. Zagnal se je vnovič v | Bedanca | in ga je zgrabil z obema rokama za košato brado | A |
izpustiš, hudobec? Ne odneham, ne odneham ... « | Bedanca | je strašno bolelo, kajti Kekec ni poznal usmiljenja | A |
Dajte, odprite oči, pa me poglejte! Saj ni več | Bedanca | tukaj!Odšel je, stric Kosobrin, in vam ni treba | A |
Bedancu. Zato pa odprite oči, stric Kosobrin, ker | Bedanca | ni več tukaj ...Ali slišite, stric Kosobrin? | A |
Bedančevo kočo je hitel; a koča je bila prazna in | Bedanca | ni bilo nikjer.Kekec je naglo zgrabil dolgo | A |
te bo varoval vsega hudega. Pa se ne bo bal | Bedanca | in tudi divjega orla se ne bo bal, kakor se | A |
doli, pa se ne bojim nikogar več. Še najmanj pa | Bedanca | ...O, pa tudi tega mi je malo mar, kadar pridem | A |
stran; na goličevje je gledal in je mislil na | Bedanca. | Skoraj je bil zdaj prepričan, da priteče vsak | A |
gorje ... Kekca je zazeblo, ko se je domislil | Bedanca. | Nestrpno je čakal, kdaj spusti Mena vrv do njega | A |
Beži, beži! | Bedanca | vidim tam v goličevju ... Bedanec gleda naravnost | A |
pogledal na ono stran soteske in tedaj je videl | Bedanca, | ki je tekel naglo po goličevju navzdol proti | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |